ERMIN S HOJO TRKA NA VEST ODGOVORNIH ZA NUJNO OHRANITEV DEDIŠČINE

Po tem, ko je večkrat prehodil Jakobovo pot, pa Juliano trail in 500 kilometrov v čast Primorskega vala, večni popotnik Ermin Oblak letos nabira kilometre po Občini Cerkno. Odločen je, da bo obiskal vse tako imenovane pajštve, teh je preko 60, v cerkljanskih vaseh. Sušilnice sadja so bile nekoč nepogrešljivi objekti za polnjenje hramov za dolge zimske dni. Nekatere pajštve so komaj še vidne, druge pa so lastniki obnovili in nekatere še služijo svojemu namenu.

Te nepogrešljive hiške s kuriščem in lesami so bile zelo različne, prilagojene velikosti kmetijam in njihovemu sadju. Znan je podatek iz vasi Ravne, kjer so v pajštvi celo živeli, ko jim je pogorela hiša.

Žal pa se mnogo slabše godi drugim objektom tehniške dediščine, ki bi lahko pričalo o iznajdljivosti naših prednikov. Svojo podobo izgubljajo kozolci, ki v najboljšem primeru dobivajo novo vlogo, preveč pa je tistih, ki neusmiljeno propadajo.

Občina Idrija, v katero je nekoč spadala tudi cerkljanska, je velik del svoje (predvsem rudniške) dediščine zgledno uredila. Obnovljenih je večina klavž in drugih naprav za spravilo lesa, v Ledinah imajo imenitno zbirko kmetijskih strojev in orodja, nekatere naprave ohranjajo na črnovrški planoti. Seveda pa je mnogo tega povezanega z nekakšno javno lastnino, ki jo je bilo lažje obnavljati z javnimi sredstvi. Na cerkljanskem je bilo še v šestdesetih in sedemdesetih ohranjenih več mlinov, žag, elektrarn, geplov in drugih tehničnih naprav, ki pa v zadnjih petdesetih letih izginjajo. O njih govorijo le zasebne fotografije, zelo veliko jih hrani Cerkljanski muzej. Zob časa je med drugim uničil pravo kraljestvo dediščine v Zakojški grapi. Ena ali dve hiši in nekaj zidov pričajo o nekoč velikih in iznajdljivih kmetih. Zadnje mline in žage je dokončno odplavila povodenj leta 2007, ki je uničila tudi Bolnico Franja, a jo je država k sreči obnovila.

Na sliki: Mlin v Ravnah in 200 let stara pajštva v Jaznah

Ker lokalne skupnosti in turistične organizacije niso pravočasno pokazale interes po ohranjanju vsaj nekaterih objektov, tudi sami lastniki niso imeli volje in sredstev, čas pa to brezpogojno kaznuje.

Nekoč so bili vsi podobni objekti vrisani v katastre, v italijanskih arhivih obstaja veliko dokumentacije, ki je bila za gradnjo nekoč nujna. Po besedah vodje Cerkljanskega muzeja Milojke Magajne tudi tam hranijo kopije nekaterih projektov, s pomočjo katerih bi lahko vsaj kakšnega ponovno oživeli. Morda je še čas, da se tako zveneči, a prav nič lepi tujki, destinacija, vlije tudi dušo, kot jo je pred leti v knjigi poimenoval idrijski slikar Rafael Terpin, Dom mojih prednikov. A te dušo ne bo vrnil le osamljeni popotnik Ermin, pridružiti se mu mora še marsikdo.

Na sliki: Pajštvi v Jagrščah in v Cerknem

Pa še to: Primorski val se bo z veseljem odzval informaciji o obnovi katerega od omenjenih objektov ali pa vsaj o pobudi, ki jo bo zagotovo javno podprl.

Ivan Seljak.

 

Naslovna fotografija: Zakojca

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.