V kulturni oddaji danes spoznamo življenje, predvsem pa delo enega najvidnejših slovenskih slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami. Vojko Gašperut – Gašper se je rodil leta 1949 v vasi Sedlo v Breginjskem kotu, od leta 1960 pa živi na obali, tedaj se je namreč z družino preselil v Koper.
Njegovo življenje je leta 1967 zaznamoval ponesrečen skok v vodo, pri katerem si je poškodoval vratno hrbtenico, ki ga je posadil na invalidski voziček. Trajna invalidnost pa Vojku ni vzela volje niti življenjskega smisla, že leta 1971 se je vključil v slikarski tečaj pod vodstvom Janeza Mateliča, pri katerem je razvijal že pred poškodbo nakazani slikarski čut in talent.
Z Gašperutom smo se pogovorili ob priložnosti razstave, ki so jo odprli 11. februarja v galeriji Rika Debenjaka v Kanalu. 21 likovnih del iz obsežnega slikarjevega opusa je izbrala umetnostna zgodovinarka Nuša Podgornik, ki je skušala pregledno predstaviti njegovo slikarsko in grafično delo.
Kakor je iz razstave razvidno, Gašperuta najbolj privlači narava oziroma posebej krajina. Pri tem črpa tudi iz svojih otroških in mladostnih let, ki jih je njegova življenjska usoda tako kruto umestila v obdobje pred nesrečo, vendar pa obenem ponudila možnost pogleda na svet, ki zdravim zaradi možnosti hitenja zlahka ostaja prikrit.
Vojko v pogovoru vode ne omenja naključno, izredno je povezan z njo tudi prek svojega likovnega ustvarjanja. Tu je potrebno omeniti dve véliki primorski vodi, Jadransko morje in Sočo, ki obe vstopata na njegova platna v eni svojih značilnih podob. Morje predvsem prek solin, Soča pa seveda s scenerijo po njej poimenovane doline, zelo znane tudi med tistimi, ki podobe iz sveta odslikavajo na platnu. Kakor nekoliko hudomušno doda, je Gregorčič Sočo sicer lepo opisal, pozabil pa je omeniti, kje na barvni lestvici naj slikarji poiščejo pravi odtenek zanjo.
Za človeško obdelano krajino pa vedno stoji človek, pravi Vojko, in njegovo delo se kot usedlina reke ali morja nalaga prek stoletij in naravo spreminja v kulturno krajino. Potrebno je mnogo domišljije, da se zavemo, kako dolgotrajni in mukotrpni so pravzaprav človeški posegi v okolje.
Odločilne besede pri izbiri del za razstavo v Galeriji Rika Debenjaka sicer ni imel slikar sam, ampak je to vlogo prevzela umetnostna zgodovinarka Nuša Podgornik. Obiskovalci lahko do 3. marca vidijo pregledno razstavo, njene elemente je Gašperut takole opisal.
Konec leta 2019, tik pred izbruhom pandemije, je Vojko Gašperut praznoval 70-letnico in ob tej priložnosti je izšla obsežna monografija, ki je retrospektivno zaobjela njegov slikarski in grafični opus. Zaradi zaprtja države je bilo treba na prvo pregledno razstavo počakati do poletja 2021, od tedaj do razstave v Kanalu pa je Gašperut ustvaril še več novih del, od katerih jih je sedem na ogled tudi v Kanalu. Med njimi je tudi veduta Kanala, datirana že z letošnjim letom.
Primož Božič
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!