ZAČETNIK SLOVENSKEGA RADIA IMA KORENINE V IDRIJI!

Danes je mednarodni radia, v spomin na ustanovitev radia OZN. V čase Tesle in drugih znanstvenikov se danes ne bomo spuščali, bomo pa pogledali v slovenske zanimivosti povezane z radiem.

Prvi poskusi z brezžično radiotelegrafijo so bili na Slovenskem opravljeni leta 1903, ko so študentje poskušali vzpostaviti zvezo med Kranjem in Šmarjetno goro. Prihodnje leto bo od tega dogodka mililo okroglih 120 let!

Albin Belar, uveljavljeni seizmolog, je sestavil žepni brezžični sprejemnik za meteorološke in seizmološke namene. Na ljubljanski realki, kjer je bil Belar profesor, so v letih 1912 in 1918 opravljali poskuse z oddajno postajo za iskrišče in z detektorskim sprejemnikom. Imenoval se je Koherer.

Belar je imel korenine v Idriji

Manj pa je znano, da je Albin Belar sin skladatelja, rojenega v Idriji,  Leopolda Belarja, ki je tudi avtor božične skladbe Glej zvezdice božje. 

Albin Belar je bil  eden prvih slovenskih doktorjev kemijskih znanosti. Najprej je deloval v reški mornarici, kasneje pa poučeval naravoslovje na ljubljanski realki. Å že v mornarici se je seznanil s seizmologijo, ki je postala njegova velika ljubezen. Leta 1897 je v Ljubljani na Vegovi ulici ustanovil prvo potresno postajo na ozemlju Slovenije in v tedanji habsburški monarhiji nasploh.  Ob svojem delu je sestavil prvi žepni radijski sprejemnik in postal tudi pobudnik prvih javnih radijskih oddaj v Sloveniji. Poleg znanosti je Belar oboževal naravo, še posebej pri srcu pa so mu bile slovenske gore, kamor je pogosto zahajal. Belar je eden idejnih očetov zaščitene doline Triglavskih jezer in Triglavskega narodnega parka.

Zanimiv preobrat pa se je pripetil takoj po 1. svetovni vojni. Oblasti so ga ožigosale za nacionalista, ga prisilno upokojile ter mu zasegle vso opremo in knjige. Dvajset let se je selil po različnih krajih in poizkušal nadaljevati z delom. Leta 1939 pa je v Kočevju zbolel in umrl. Za Albinom Belarjem ostaja zelo malo sledu. Po nekaterih virih celo nagrobnika na Žalah, kjer je pokopan, ni več. Na Belarja pa spominja plošča na srednji tehnični šoli na Vegovi ulici v Ljubljani, kjer je Belar imel potresno opazovalnico. K sreči pa je o njem napisana knjiga Albin Belar: pozabljen slovenski naravoslovec, avtorja pa sta Jože Mihelič in Renato Vidrih.

Za prvi pravi radio je zaslužen Osana

Prve poskuse z radijskim oddajanjem na Slovenskem je opravljal Marij Osana, ki velja za očeta slovenskega radia. Z lastnoročno izdelanim oddajnikom je leta 1924 začel s poskusnim oddajanjem. 8. maja 1925 so radioamaterji iz Ljubljane pod njegovim vodstvom prenašali program, ki so ga lahko slišali na Bledu, 26. januarja 1926 pa je Osana organiziral prvi radijski prenos koncerta Glasbene Matice. Po njegovi zaslugi so v Domžalah postavili oddajnik z močjo 2,5 kW. Kasneje se je ta moč stalno povečevala, a danes oddajnik, kot tudi številni drugi srednjevalovni oddajniki,  ne obratuje več.

Radio Ljubljana je začel poskusno delovati 1. septembra 1928, za slovesni začetek delovanja prve radijske postaje na Slovenskem pa velja 28. 10. 1928.  V medvojnem obdobju, ko so Italijani slovenki program prepovedali, je deloval Radio Kričač, kasneje pa je Radio Ljubljana strmo rasel na svoji poti. Poleg njega pa tudi številni lokalni radii. Naš, kot je znano, je pričel oddajati leta 1971.

Ivan Seljak

Na naslovni fotografiji: Belar v svoji potresni opazovalnici na realki, današnji Tehniški šoli v Ljubljani

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.