Vanja Hvala
Voditeljica programa
Po šestih letih predpriprav, ki so zajemale izdelavo primerjalnih variant in študij, v občinah Ajdovščina in Vipava pričenjajo z aktivnostmi za vzpostavitev namakalnega sistema za zgornjo Vipavsko dolino. Z gradnjo tega sistema se lokalna skupnosti odziva na klimatske spremembe v Vipavski dolini, katerih odraz so tudi sušna poletja in pomladne zmrzali, ki kmetom bistveno zmanjšajo ali pa celo uničijo pridelek in s tem povzročajo veliko finančno škodo. Namakalni sistem bo lastnikom kmetijskih zemljišč v tem delu Vipavske doline omogočil oskrbo z vodo za namakanje in za oroševanje pri preprečevanju zmrzali. Občini njegovo izgradnjo načrtujejo v letu 2028, vodo zanj pa bodo zajemali iz zadrževalnika Vogršček.
Sedaj je eden ključnih ciljev spodbuditi uporabnike kmetijskih zemljišč, da se odločijo za podpis pogodbe in vstop v sistem namakanja, poudarja ajdovski župan Tadej Beočanin.
V občini Ajdovščina so odprli posebno telefonsko številko in elektronsko pošto (05 3659 104, namakanje@ajdovscina.si) za lastnike zemljišč in kmete, ki tako lahko neposredno dobijo odgovore na svoja vprašanja. V začetku naslednjega leta pa bodo zagotovili možnost dostopa do informacij tudi po krajevnih skupnostih.
Tudi vipavski župan Goran Kodelja izpostavlja pomen vključevanja kmetov za uresničitev tega načrta.
Zakonodajni pogoj za vzpostavitev sistema namakanja v zgornji Vipavski dolini je na osnovi ppogodb s kmeti zagotoviti vključitev vsaj 67 % površin, primernih za namakanje, v sistem. V občini Ajdovščina je načrtovanih osem namakalnih polj s potencialno površino za namakanje v velikosti 1.700 hektarjev in potencialno površino za protislansko zaščito. Stroški izgradnje so za občino Ajdovščina ocenjeni na 23 mio evrov (brez DDV). V občini Vipava je predvideno območje za namakanje v velikosti 754 hektarjev. Projektantska ocena investicije za občini Ajdovščina in Vipava skupaj je dobrih 32 mio evrov (brez DDV). Izgradnjo sistema bodo financirali iz državnih, evropskih in sredstev občine.
Tomaž Primožič z ministrstva za kmetijstvo pojasnjuje, katere pogoje mora lokalna skupnost kot koordinator projekta, investitor in bodoči upravljavec namakalnega sistema izpolniti, da bo sistem dejansko lahko vzpostavila in za izgradnjo črpala tudi evropska sredstva.
Borut Koron, lastnik kmetije in vinske kleti Koron iz Bilj na Vipavskem, ki obdeluje 35 ha površin, od tega 12 ha vinogradov, 2 ha sadovnjakov, ostalo so njive in travniki, ima že izkušnje z obstoječim namakalnim sistemom v dolini. In kako ocenjuje pristop občine do uresničevanja projekta vzpostavitive namakalnega sistema v zgornji Vipavski dolini?
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!