ZA RAZVOJ ROKODELSTVA NA IDRIJSKEM IN CERKLJANSKEM

Na nedavnem spletem srečanju v organizaciji Idrijsko-cerkljanske razvojne agencije z naslovom »ZA razvoj rokodelstva«, so predstavniki slovenskih rokodelskih centrov: Čipkarska šola Idrija, Center domače in umetnostne obrti Škofja Loka, Mreža rokodelcev Srca Slovenije, Rokodelski center Ribnica ter Center domače in umetnostne obrti Slovenska Bistrica rokodelcem z Idrijskega in Cerkljanskega predstavili primere praks združevanja rokodelcev in poslovanja v različnih rokodelskih centrih po Sloveniji. Dogodek je bil organiziran v okviru projekta Dobimo se na tržnici 4, ki je sofinanciran s sredstvi RS in EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, partnerji in sofinancerji projekta pa so LAS s CILjem, Občina Idrija, Občina Cerkno, Občina Logatec in ICRA.

V razvojni agenciji ICRA si prizadevajo oživiti različna rokodelska znanja in jih dvigniti na višjo strokovno raven tudi z združevanjem v različna društva oziroma sekcije ter povezovanjem navzven s sorodnimi društvi in centri po Sloveniji.

V uvodnem nagovoru je Polona Kavčič iz ICRA, ki je zasnovala dogodek v okviru omenjenega projekta, izpostavila pomen pretoka informacij, vzajemnega prenosa dobrih praks rokodelcev iz različnih centrov in informiranja o možnostih financiranja.

Maja Svetlik je predstavila 145-letno tradicijo Čipkarske šole Idrija. Gre za celostno zasnovan rokodelski center, ki skrbi za ohranjanje, razvoj in promocijo veščine klekljanja idrijske čipke. V prihodnje si želijo ustreznejši prostor za prodajo ter razstavno galerijo, ohranili bodo sodelovanje z izbranimi rokodelci na različnih področjih kombiniranja idrijske čipke z drugimi materiali.

Kati Sekirnik je zgodbo škofjeloških rokodelcev naslonila na bogato cehovsko tradicijo območja, ki z dvema dolinama in srednjeveškim mestom ponuja pestrost tako po naboru rokodelskih veščin kot v prenašanju znanj in sodelovanju v številnih mednarodnih projektih, kar vse koordinira njihov center v središču Škofje Loke.

Svojo dejavnost pa so predstavili tudi udeleženci spletnega dogodka iz drugih rokodelskih centrov.

V drugem delu srečanja so prisotni predstavili še več rokodelskih praks. Alenka Rupnik je spregovorila o dejavnostih in predelavi ovčje volne v rokodelski sekciji znotraj Društva rejcev drobnice Idrija - Cerkno, tradicijo izdelovanja lesenih naličij in šivanja oblačil cerkljanskih laufarjev je predstavil Miha Bavcon, Urška Bajec Rupnik z Zavoda za turizem Idrija je osvetlila vzpostavitev kolektivne blagovne znamke Idrija izbrano, ki združuje že 41 ponudnikov s 46 izdelki s certifikatom, od teh jih je 18 rokodelskih.

Prisotni so v sklepnem delu ugotovili, da bi bila potrebna profesionalizacija področja, saj zdaj nekateri rokodelski centri bolj životarijo kot živijo. Izpostavili so izzive, s katerimi se soočajo: od kadrovskih, prostorskih do finančnih. Rokodelce bi bilo treba povezati na regionalni oziroma širše nacionalni ravni ter poskrbeti za strateški razvoj in trajnost vsebin. V ta namen je že v pripravi poseben zakon, ki naj bi opredeljeval ohranjanje, prenos in razvoj veščin s področja rokodelstva ter tudi ekonomski vidik opravljanja dejavnosti.

Seznanitev z oblikami delovanja rokodelskih centrov in nudenjem podpore rokodelcem je bila dobrodošla informacija in izhodišče za nadaljnje usmeritve in diskusije o razvoju rokodelstva na Idrijskem in Cerkljanskem.

O načinih delovanja in izkušnjah posameznih rokodelskih centrov pa boste lahko v prihodnje prisluhnili tudi v okviru predstavitvenih oddaj preko lokalnega radia Primorski val.

Metka Rupnik

Foto: arhiv ICRA

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.