POGLED ČEZ MEJO V ŠTANDREŽ

Današnja Nedeljska razglednica nas odpelje v Štandrež, kraj tik čez slovensko-italijansko mejo, kjer je bilo skozi zgodovino spisanih nešteto takšnih in drugačnih zgodb.
Pred več sto leti veliko naselje s slovenskim, kmečkim prebivalstvom, je danes zaradi včasih ne preveč prijazne zgodovine predmestno naselje večje Gorice, slovenskega prebivalstva pa je še skoraj polovica. Čeprav razmere slovenski skupnosti mogoče niso več tako naklonjene kot nekoč, jih od italijansko govorečih someščanov loči predvsem dejstvo, da ostajajo trdno povezani. Imajo slovensko osnovno šolo, povezujejo se v društva, v okviru katerih ohranjajo slovenski jezik in kulturo.
Najprej pa se preselimo v zgodovino. Naš prvi sogovornik bo Damjan Paulin, dolgoletni kulturni in družbeni delavec, ki je pomembno prispeval k razvoju slovenske organiziranosti na Goriškem in še posebej v Štandrežu. Je tudi avtor več knjig o zgodovini Štandreža.
Damjan Paulin nas najprej odpelje v obdobje, ko je bil Štandrež samostojna občina, ko je dobil čitalnico in se je začelo prebujati in razvijati kulturno življenje. 

Posnetek Damjan Paulin 1
Naš sogovornik je še vedno dolgoletni kulturni in družbeni delavec Damjan Paulin, ki svojo pripoved nadaljuje v času, ko je bil Štandrež veliko naselje s pretežno kmečkim prebivalstvom in celo samostojna občina. Kmetijstvo je predstavljalo glavni vir zaslužka in delo prebivalcev Štandreža. Paulin uvodoma razloži, kateri so bili tisti glavni pridelki in kaj še danes spominja na takratno kmetijsko dejavnost, v nadaljevanju pa pove, kako je v začetku 20. stoletja na Štandrež vplival fašizem in kako se je nato kraj razvijal vse do današnjih dni.

Posnetek Damjan Paulin 2
Kot smo uvodoma že omenili, je danes v Štandrežu približno polovica slovenskega prebivalstva. K ohranjanju slovenskega jezika in kulture zelo pripomore tudi slovenska osnovna šola, v katero zahajajo učenci iz Štandreža in okolice. Spodbudna novica je tudi ta, da je prav letos v štandreškem vrtcu začel delovati tako imenovani »pomladni« oddelek, ki je namenjen najmlajšim otrokom, ki so dopolnili drugo leto starosti. Hkrati gre tudi za prvi tovrstni oddelek s slovenskim učnim jezikom na Goriškem, kar pomembno prispeva k obogatitvi slovenskega dela vzgoje in izobraževanja na tem območju.
Nedeljsko razglednico pa nadaljujemo v Prosvetnem društvu Štandrež, ki prav tako pomembno prispeva k ohranjanju slovenskega jezika in kulture ter združevanju slovenske skupnosti. Ustanovljeno je bilo leta 1965 in – kot zapiše Damjan Paulin v uvodniku publikacije, ki so jo izdali ob 50-letnici društva – se »v Štandrežu ni začelo kulturno brstenje pred 50 leti, ko je nastalo Prosvetno društvo Štandrež, je pa ustanovitev društva bistveno pripomogla, da je štandreška skupnost dobila lepo priložnost za ohranjanje tradicije in tudi za nove izzive na raznih področjih«.
Društvo danes združuje tako dramsko kot zborovsko dejavnost, organizira najrazličnejše dogodke, izdaja publikacije in predvsem združuje. Podrobneje pa naš naslednji sogovornik, predsednik društva David Vižintin.

Posnetek David Vižintin
Naslednje trenutke današnje Nedeljske razglednice posvečamo gledališki dejavnosti v Štandrežu. Če si ponovno izposodimo besede Damjana Paulina – tokrat iz zbornika, ki je izšel ob 50-letnici gledališke dejavnosti v Štandrežu – je gledališka dejavnost v zadnjih desetletjih »postala za Štandrež prava kulturna znamka, ki je obkrožila ves prostor v Deželi Furlaniji Julijski krajini, kjer Slovenci živimo, celo Slovenijo, mesta, dežele, države in celine, kjer je slovenska prisotnost«.
Gledališko dejavnost v Štandrežu je za naš mikrofon predstavil dolgoletni gledališčnik Božidar Tabaj.

Posnetek Božidar Tabaj
Prišli smo do konca današnje Nedeljske razglednice in počasi zapuščamo Štandrež. Čeprav so tudi na življenje tamkajšnjih prebivalcev vplivale razmere, v katerih smo se znašli vsi, in čeprav so se morali kakšnemu dogodku in dejavnosti odpovedati, ostajajo povezani in se veselijo novih dogodkov in druženj, ki skupnost še posebej združujejo in jo bodo povezovali tudi v prihodnje.

Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.