JUTRI SE BODO KONČNO SREČALI SODELAVCI, BRALCI IN PRIJATELJI TEDNIKA NOVI MATAJUR

Četrtek, 14. oktober 2021

Pred 71. leti, 3. oktobra 1950, je v Vidmu izšla prva številka štirinajstdnevnika Matajur, glasila Beneških Slovencev v Videmski pokrajini. Slovenska manjšina je tedaj želela z lastno, v slovenščini pisano publikacijo, opozoriti na težave Beneške Slovenije in ohraniti narodnostno in jezikovno skupnost. Ker v lanskem letu dogodka niso uspeli primerno obeležiti, bodo to storili jutri, v petek, 15. 10. v Špetru.

Osrednja točka dogodka, ki se bo ob 18. uri pričel v Beneški galeriji Slovenskega kulturnega doma, bo odprtje razstave, ki bo s pomočjo besedil in fotografij kronološko prikazala zgodovino Benečije in Matajurja ter njegovega naslednika, Novega Matajurja. Z njo se želijo spomniti vseh sodelavcev časopisa, predvsem pa treh nekdanjih odgovornih urednikov Vojmirja Tedoldija, Izidorja Predana in Jole Namor, obenem pa se srečati z bralci in občasnimi avtorji prispevkov iz lokalnih zamejskih skupnosti.

Na slavnosti se bodo s posnetkom intervjuja z njegovo ženo posebej spomnili na Izidorja Predana – Doriča, od katerega smrti letos mineva 25 let. Predan je bil med leti 1974 in 1984 odgovorni urednik časopisa, ki se je v tem času preimenoval v Novi Matajur, z letom 1985 pa začel izhajati tedensko. 


Na prireditvi bodo poleg sedanjega glavnega in odgovornega urednika Mihe Obita spregovorili še župan Špetra Mariano Zufferli, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc. Med gosti pričakujejo predstavnike dežele Furlanija – Julijska krajina in Dejana Valentinčiča, sekretarja na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Kakor je povedal Miha Obit so želeli ob 70. obletnici časopisu dati tudi nov izgled in vsebino. Od oktobra lani tako Novi Matajur izhaja v prenovljeni grafični podobi in vsebinsko obogaten. Pri slednjem je največja novost rubrika, namenjena posebej dogajanju v Posočju na slovenski strani meje.

Po Obitovem mnenju časopis, kakor že v začetku, še naprej ohranja zavest o enotnosti slovenske jezikovne in kulturne manjšine v Videmski pokrajini, ki jo dandanes pesti predvsem izseljevanje mladih v mesta in s tem izginjanje lokalne skupnosti, kjer je bila manjšina vedno najbolj živa. Prav tako bralcem ponuja tudi komentar aktualnega družbeno-političnega dogajanja v Sloveniji in Italiji s stališča zamejskih Slovencev. Posebnost časopisa je, da redno, predvsem lokalne vesti, objavlja tudi v katerem od treh slovenskih narečij, ki se govorijo na tem območju: nadiškem, terskem ali rezijanskem. 


Obit se je v pogovoru za naš radio na kratko dotaknil zgodovine vprašanja zamejskih Slovencev, ki jih je v letih po drugi svetovni vojni prečilo več razmejitev in nobena teh skupnosti ni prizanašala. Najprej je bil tu, še iz obdobja fašistične vladavine gojen, sumničav odnos oblasti in italijanskega prebivalstva, globoko podkrepljen z desetletji ideologije o barbarskosti Slovanov. Vsemu temu se je po vojni pridružila blokovska delitev sveta, kjer so bili zamejski Slovenci kljub temu, da so že od leta 1866 živeli na ozemlju italijanske države, avtomatično razumljeni kot Slovani in s tem rusofili oz. komunisti.

Kakor poudarja Obit, je Matajur začel izhajati v času, ko je bilo v Italiji nevarno biti Slovenec in iz tega razloga je bilo prvo uredništvo v Vidmu. Šele kasneje, leta 1974, se je preselilo v Čedad, kjer ima sedež še danes.    

Uvodnik prve številka Matajurja je danes pravzaprav zgodovinska čitanka Beneške Slovenije v malem: avtor s skrbjo in prizadetostjo opisuje težke pogoje za kmetovanje na strmih pobočjih, obenem pa opozarja na to, da se v Italiji milijarde lir namenjajo nerazvitim območjem, a nikdar Benečiji, ki za politiko kakor da ne obstaja. Kakor pravi Obit se je v tem smislu za zamejske Slovence največ naredilo s sprejetjem zaščitnega zakona, od česar je februarja letos minilo 20 let. S tem zakonom je republika Italija sploh prvič priznala obstoj slovenske manjšine na svojem ozemlju, poleg simboličnega pa ima tudi velik realen pomen. Ena najvidnejših posledic je sprejetje dvojezične šole v Špetru med državne šole, potem postavitev dvojezičnih krajevnih tabel in tudi možnost uporabe slovenščine v uradnih postopkih.     

Na žalost pa noben zakon ne bo spremenil topografije Beneške Slovenije, ki kakor nekoč ostaja strma in oddaljena od mestnih središč. Govori se o spremembah občinskih mej oziroma združevanju občin, vendar pa bi za boljšo zastopanost na političnem področju v prvi vrsti morali imeti ljudi, ki bi v teh krajih še naprej radi prebivali.


Primož Božič

Foto: Izsek iz naslovnice prve številke Matajurja, ostalo fotografije Alice Durigatto s postavljanja razstave












Pogovor: Miha Obit

Komentarji

Oddajte svoj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.

Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!



Pozabljeno geslo?

 

petek
29.03.2024
9°C / 19°C
sobota
30.03.2024
8°C / 22°C
nedelja
31.03.2024
10°C / 18°C