Maja Petrovčič
Voditeljica programa
Začeli bomo kje drugje, kot pa pri zgodovini, nastanku in kratki predstavitvi kraja. Te informacije bo z nami delil nekdanji novinar, gospod Cveto Pavlin.
Cveto
Pavlin- predstavitev kraja- zgodovina in na splošno
Rakitna ima bogato turistično ponudbo in je prava paša za vse popotnike in turiste. Popotniške nasvete smo poiskali pri podpredsedniku Turističnega društva Rakitna, Roku Likoviču.
Na idilični lokaciji, tik ob jezeru, stoji butični Hotel Rakitna. Njihovo ponudbo bomo preverili od bližje in poklepetali s solastnikom hotela, Timom Šimenkom.
Na pohodniških oziroma sprehajalnih poteh Rakitne se turisti srečajo s številnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi. Po dveh najpomembnejših poteh se bomo sprehodili tudi na valovih radia Primorski val. Cveto Pavlin nas bo popeljal po znameniti gozdni in arheološki učni poti.
Cveto Pavlin- gozdna in arheološka učna pot
Kot smo danes že nekajkrat omenili, je rakiška narava obdana z izredno bogatimi in zdravimi gozdovi. Nekdanji revirni gozdar in velik ljubitelj narave, gospod Darko Jerina pove, da v njihovih gozdovih prevladujejo iglavci, od katerih so posebej imenitne in visoke jelke. Ena takih je bila Brinarjeva jelka, katero so zaradi goste, stebrasto zaraščene krošnje in cipresaste oblike, uvrščali med spomenike naravne dediščine. Posebna je bila zato, ker je bila mutant in je za razliko od drugih jelk cvetela in rodila vsako leto. Kar 40 metrov visoka lepotica je dočakala 144 let, potem pa jo je nepoznani nepridiprav posekal.
Ker je bil les izjemno zdrav, so nekateri
umetniki iz njega izdelali vrsto lepih izdelkov. Med njimi so trije
izklesani stolpi akademske kiparke Urške Toman, katere lahko srečamo
na obhodu po Rakitni, pručke in še nekatere druge umetnine. Razen
omenjenega, si lahko na Rakitni ogledate še eno izjemno pomembno
leseno skulpturo. To je rakiški jambor oziroma njegova replika,
katero so člani Turističnega društva Rakitna postavili v čast in
spomin na izreden podvig rakiških furmanov in obenem označili pot
slavnega rakiškega jambora. Gre za 64 metrov dolg lesen jambor iz
jelke, ki so ga leta 1894 prepeljali od mesta poseka v gozdu pod
Selanom, do ladjedelnice Sv. Marka v Trstu. Več o podvigu bomo
izvedeli v pripovedi pobudnika in idejnega vodje poti, Darka Jerine.
Peljal nas bo po poti slavnega rakiškega jambora.
Tudi na koncu naše oddaje ostajamo v rakiških gozdovih. Ti namreč nudijo bivališče majhnim, temno sivim, kožuhastim glodalcem. Govorimo seveda o polhih. Vse o njih bomo izvedeli iz prve roke članov Polharskega društva Krim. Pogovarjali se bomo z gospodom Janezom Rupertom in predsednikom Jožetom Kirnom.
To so torej bili naši krasni sopotniki in sogovorniki, ki so se v stilu podpisali pod rakiško razglednico in nas prijazno pospremili do doline, kjer pa se bomo mudili prihodnjič. Že veste kje? Če ne, potem nam prisluhnite tudi naslednjo nedeljo.
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!