Jerca Poznič
Voditeljica programa
V sredo se zapira živilska trgovina, ki je delovala pod streho Hotela Cerkno, saj se z načrtovano adaptacijo v te prostore širijo hotelske dejavnosti. Kar malo pa pozabljamo, da gre za eno najboljših zgodb, ki so nekoč povzdignile ime kraja. Ob načrtovanju kompleksa nekdanjega „Delavskega doma“ sta si tedanji direktor tovarne Eta Stanko Mervic in njegov pomočnik Rafael Mavri zamislila trgovski kompleks, ki so ga dotlej poznali le redki centri Slovenije. Po smrti Mervica je krmilo Ete in tudi vse investicije prevzel Mavri, ki je vse do otvoritve leta 1976 vztrajal na prvotni zamisli. K sodelovanju je pritegnil škofjeloško enoto NAME, s pomočjo katere so izobrazili mlada dekleta, ki so sicer delala za trakovi tedanje tovarne Eta. Le redke so že imele poklic prodajalke, med katerimi je bila tudi Marija Trpin – Mimči iz Raven.
Blagovnica Nama je praktično čez noč postala prava uspešnica. Po velikosti in ponudbi je presegala vse tedanje trgovine, od Idrija, do Tolmina in Bovca. Poleg moderne samoposrežne živil, še posebej mesa, je ponujala tehnično blago, obutev, kozmetiko, pohištvo, Tekstil, športne pripomočke, celo bicikle in mopede. Oblegali so jo kupci od Idrije do Tolminske, kjer so zaradi potresa v Posočju nabavljali material za opremo domov.
Sama blagovnica NAMA je imela svoje vodstvo v Škofji Loki, zato je tudi za zaposlene in njeno vodstvo predstavljala velik logistični zalogaj. Leon Mlakar je bil med prvimi, ki je bil zaposlen kot vodja trgovine.

Velika jugoslovanska gospodarska kriza sredi osemdesetih ni prizanašala tako široko zasnovanim trgovskim kompleksom, pa tudi sicer so se navade kupcev pričele spreminjati. Že pred osamosvojitvijo Slovenije so nastajali majhni trgovski obrati, ohlapne meje pa so zvabile kupce v Italijo, Avstrijo in na Madžarsko. Nekdanja cerkljanska NAMA je doživela nič koliko statusnih sprememb, kar dvajset let nazaj pa se je že pričelo razpravljati o nujnosti selitve trgovske dejavnosti iz hotelskega kompleksa, ki je iz prvotne zamisli zrasel v turistični kompleks s smučarsko in termalno ponudbo.
Spomini so ostali. Pa tudi številni fotografski materiali, ki jih med drugim še hrani Tovarna Eta Cerkno, pa tudi Cerkljanski muzej. Kaj pravite, ali bi si takšna zgodba zaslužila kakšno simpatično razstavo? Morda celo v izpraznjenih prostorih, dokler ne bodo tam glavno besedo prevzeli gradbinci.
Ivan Seljak
Foto: Leon Mlakar
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!