POJDEM V BENEČIJO, MOJ DOMAČI KRAJ...

 Tokrat nas je pot vodila na drugo stran meje, v Benečijo, natančneje v Dreko. 

Pot se s Kolovrata prevesi na drugo stran, že po nekaj kilometrih pridemo do prvih manjših zaselkov, ki že na prvi pogled kažejo pridih italijanske arhitekture. Občina Dreka se razprostira na skrajnem vzhodnem robu Videmske pokrajine, na meji s Soško dolino in Slovenijo. 

Mnogi zaselki se večinoma nahajajo na južnih pobočjih verige Kolovrata, oziroma so raztreseni v dolini potoka Reka-Kozica ki tam izvira. Na južnem delu verige se nahaja sedlo Solarie, ki povezuje dolino Kozice s slovensko vasjo Volče in naprej z dolino Soče in Tolminom.
Povezava Benečije z Volčami, in dlje s Tolminom, je bila močna že pred mnogimi leti. Če povzamemo besede Dušana Juga, je Kolovrat vedno ločeval, a hkrati združeval, povezoval ljudi vzdolž in počez. Benečane z Livškim, z Volčami, s Kanalskim in z Brici. Ne glede na režime in meje so vezi med ljudmi ostajale. Znano je trgovanje v naturalnem blagu oziroma kontrabant med prebivalci te in druge strani meje. Kolovrat je poleg vojnih, doživljal tudi take zgodbe, povezane z borbo za preživetje.
O preteklih časih, ki so oblikovali in zaznamovali tako Dreko, kot širše območje Kolovrata, spregovori naš prvi sogovornik, Fabio Bonin. 

Posnetek: Fabio Bonin

Dreka je s svojimi po pobočjih raztresenemi vasicami skupnost ljudi, ki so večinoma razpršeni po vsem svetu in gledajo z ljubeznijo in nostalgijo na to neokrnjeno deželo. Ker se tu nikoli ni razvila industrija in niso uporabljali pesticidov, je zrak svež in čist, kot ste lahko slišali v pogovoru s Fabiem Boniniom, pa območje zaznamuje tudi presenetljivo bogat in raznolik rastlinski in živalski svet. In čeprav so zaselki danes večinoma prazni, si ljudje na tem območju prizadevajo za vrednotenje domačega ozemlja in ohranjanje slovenske kulture. Ob popisu leta 1971 naj bi se 57,3% prebivalcev opredelilo kot Slovenci. V Dreki deluje društvo Kobilja glava, pogovarjali smo se s predsednico društva, Luciano Cicigoj. 

Posnetek: Luciana Cicigoj

Danes vam Nedeljsko razglednico pošiljamo iz Dreke. Lokalno prebivalstvo žal vse bolj zapušča območje občine. Na začetku je šlo za izseljevanje v druge italijanske regije zaradi večjih zaposlitvenih možnosti, kasneje pa v tujino- Belgijo, Kanado, Avstralijo. Po izselitvi mladih, pa ti sedaj dajejo prednost delu v bližini, predvsem v Furlaniji. Čeprav na tem območju živi le še okrog 65 ljudi, in se prebivalstvo stara, se prebivalci ki ostajajo, pa tudi tisti, ki v srcu ostajajo povezani s temi kraji, pogosto srečujejo. Vsako nedeljo v Dreki poteka dvojezična sveta maša. Aktiven je tudi ženski pevski zbor, o katerem spregovori Gabriela Cicigoj. 

Posnetek: Gabriela Cicigoj

V duhu brezskrbnega in prijateljskega povezovanja te in one strani meje, ki je bilo sicer pred kratkim ponovno prekinjeno zaradi virusa, in z željo po dobrih povezavah tudi v bodoče, zaključujemo z današnjo Nedeljsko razglednico. Ko vas bo pot naslednjič vodila na Kolovrat, pa si vzemite nekaj minut in se zapeljite do Dreke. Odkrili boste, verjetno mnogim nepoznan košček zemlje, obdan s tišino in mirom. 

Vanja Hvala

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.