PETKOVEC- TAM KJER ČEZ TEDEN POJO ŽAGE, V SOBOTO IN NEDELJO PA MELODIJA CERKVENIH ZVONOV

Tokratno nedeljsko razglednico prinašajo prebivalci majhne vasice zasidrane med Rovtami in Logatcem. Selimo se na Petkovec, naselje, ki je del Krajevne skupnosti Rovte, spada pod Občino Logatec in leži na 633 metrih nadmorske višine. Petkovec velja omeniti kot eno bolj rodnih naselji Slovenije, saj so tukaj doma družine s tri do pet otroki, ponekod pa jih je celo sedem. Vas je znana po izredno bogati in napredni lesni industriji, s katero se kar pet domačinov ukvarja profesionalno, vsaj osem pa je takih, ki jim tovrstna obrt predstavlja dodaten zaslužek na kmetiji. Na vasi so tudi tri večje kmetije, nekateri prebivalci hodijo na delo v Rovte, Logatec, Žiri, na Vrhniko in v Ljubljano, otroci pa vrtec in osnovno šolo obiskujejo v Rovtah. Prebivalce Petkovca in njihov način življenja smo v naših oddajah že spoznavali, danes pa se bomo razgledali po njegovih znamenitostih, spoznali košček njegove preteklosti in se seznanili z zanimivim tradicionalnim običajem. Za začetek bo z nami domačin in velik ljubitelj zgodovine, gospod Ignacij Hladnik. Z nami bo delil preteklost te ljubke notranjske vasice.

Ignacij Hladnik

Običaj, ki je nedvomno vezan za Petkovec in ima večletno tradicijo je pritrkovanje, oziroma kot rečejo domačini »penkanje«. To je običaj, ko se na »žegnansko« nedeljo na zvonik povzpnejo fantje in dekleta, ubrano »zapenkajo« in nežna pesem zvonov zadoni vse do sosednjih vasi. Obiskali smo jih v domači cerkvi in prisluhnili melodiji zvonov. Čeprav ni bila polna, niti huda ura, so Janez Brenčič, Marko Trpin in Rok Istenič »zapenkali« za naše poslušalce, zatem pa nam ta lep običaj predstavili tudi v besedi. Prisluhnite jim.

Penkarji –Pritrkovanj

Penkarji - Melodija

Tudi Petkovec je ena tistih pokrajin, ki pod zelenimi travniki in gozdovi skriva pestro kraško podzemlje. V bližini Petkovca je najti kar nekaj jam, vrtač in breznov, na glavni cesti Rovte-Logatec, pa so tudi ponikve, presihajoče jezero s požiralnikom, katerega vodna gladina ob velikih nalivih lahko naraste tudi do ceste in čez. V e-katastru jam je najti kar nekaj označenih jam kot so denimo Cigaletova jama, Petrovčeva jama, Ponikva Ovčice, Tisina, Notarjeva ali Kolenčeva jama, nekoliko oddaljene so še Godobolska jama, Brenčičevo brezno, Mivškovo brezno, nekaj pa je tudi neoznačenih jam, za katere vedo le redki domačini. Ena takih je Snežna jama. Zakaj snežna, nam je v pogovoru odkril Janez Čuk, lastnik zemlje, kjer se jama nahaja.

Janez Čuk

Čeprav je najvišje ležeča točka Petkovca tako imenovano Gradišče, je med domačini v zadnjem času postal priljubljen vrh po imenu Kugu. Gre za 714 metrov visok vrh sredi gozda nad grapo na Petkovcu. Na pobudo domačina Toneta Lukana sta pot in vrh pridobila na urejenosti in tako je vrh postal prava rekreacijska atrakcija. Njegova posebnost je brez dvoma ta, da gre za vrh brez razgleda, o drugih podrobnostih tega nenavadnega hriba pa smo povprašali Toneta Lukana.

Tone Lukan

Ne le, da so nam domačini imenitno predstavili naravne in kulturne zanimivosti Petkovca, lepoto teh krajev so nam pričarali tudi s pesmijo zvonov. Upamo, da vam melodija prijetno odzvanja v ušesih in da boste nedeljo preživeli nekje na lepem v naravi, mi pa se na tem mestu od vas poslavljamo do prihodnje nedelje, ko bomo odkrivali lepote kakšne druge točke naše lepe Slovenije. 

Ksenija Mlinar

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.