PRAVLJIČNE VASI POD KRNOM

Tam, kjer se bistra Soča že malo utrudi, tam, kjer že upočasni svoj tek in tam, kjer je podnožje mogočnega Krna postavljeno v strmi breg Ozbena, tam bomo danes pisali Nedeljsko razglednico. Pod mogočnim Krnom, ki s svojim koničastim vrhom straži mejo med mediteransko toplino in alpsko zimo, se v soncu greje Drežnica z Drežniškimi Ravnami, Jezerci, Magozdom in Kosečem. S temi besedami kraje lepo opisuje knjiga Cin, cin, cin Drežnica, ki jo je izdal KUD Drežnica in knjižica Tam, kjer Soča teče, tam je moj dom!
Kraji na tej strani Krna služijo kot odlično izhodišče za celo vrsto bolj in manj zahtevnih izletov in gorskih tur in ogled vrste zanimivih slapov. Narava je v teh krajih zelo radodarna s svojo lepoto in mimoidočemu ponuja mnogo kotičkov, kjer se spočijeta tako telo, kot um. Nekaj takih kotičkov je Vanji Hvala razkrila Rina Berginc, ki je aktivna na mnogih področjih, sicer pa je tudi učiteljica in vodja Igralske skupine Drežnica. 

Rina Berginc 1

Ob prihodu se nam že malo pred vasjo Drežnica pogled ustavi na mogočni cerkvi Srca Jezusovega, ki po merah povsem ustreza baziliki in je bila zagrajena v dobrem letu dni. Bolj sramežljivo pa se na Koseču skriva manjša cerkvica sv. Justa, ki sicer velja za enega najznamenitejših, pa tudi najzanimivejših cerkvenih spomenikov na Tolminskem.
O obeh pripoveduje Rina Berginc. Pa tudi o društvih, ki v normalnih časih bogatijo družabno življenje v Drežnici, pri čemer seveda ne moremo mimo fantovščine, ki sestavlja Drežniški in Ravenski pust. Gre za strogo domeno izključno neporočenih fantov, starih nad 18 let, ki svoje delovanje v skupini zaključijo s poroko.

Rina Berginc 2

Tokrat smo obiskali kraje, ki jih je močno zaznamovala 1. svetovna vojna, med katero je bila več kot polovica hiš požganih, polja uničena, v vojni je padlo najmanj 35 domačinov, mladih fantov. Kot pripoveduje Mirko Kurinčič, so hiše po vojni obnavljala italijanska podjetja. Tako kot drugi vaščani, se je tudi Mirkov oče zadolžil za obnovo in zadnje dolgove odplačal šele leta 1940. Za tem, ko je odplačal in s tem rešil hišo, se je leta 1942 poročil, tri tedne kasneje pa je že bil vpoklican v italijansko vojsko v Genovo.
Nič bolje se ni godilo drugim stavbam v teh krajih, v vojni sta med drugim pogoreli tudi knjižnica in čitalnica. Prav Mirko Kurinčič bo naš naslednji sogovornik. Leta 1993 je na podstrešju domačije odprl bogato zasebno zbirko, ki jo poleg sklopa posvečenega prvi svetovni vojni sestavlja še drugi sklop, poimenovan Drežnica nekoč. Danes ima njegova zbirka poseben urnik, odprta je vsak dan, cel dan, takrat, ko je Mirko doma.

Mirko Kurinčič

Prvi zapiski krajev pod Krnom segajo v začetek tega tisočletja. Prvotni prebivalci so se zaradi neobdelanosti površin ukvarjali z rejo ovc in koz. Kasneje so začeli mleko predelovati v mlečne izdelke. In prav iz teh krajev izhaja tudi slovenska avtohtona pasma koz, drežniška koza.
Avtohtona pasma drežniške koze je priznana že vrsto let. Nedavno tega je Biotehniška fakulteta ugotovila, da je drežniška koza celo ena izmed najbolj čistih pasem, ne le v Sloveniji ampak tudi v Evropi.
Več o slovenski avtohtoni pasmi koze pripoveduje Davorin Koren iz Drežniških Raven, ki je tudi sam rejec te pasme, poleg tega pa pomaga tudi pri razvojnih projektih slovenskih avtohtonih pasem.

Davorin Koren

Mogoče smo vam z današnjo Nedeljsko razglednico dali namig za izlet v kraje stran od mestnega hrupa, v prvljični svet Drežnice, Drežniških Raven, Jezerc, Magozd in Koseča. 

Vanja Hvala

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.