BRUSOVŠE, KRAJ POD RAUFNKOM

V današnji Nedeljski razglednici vas bomo povabili v Idrijo, točneje v enega njenih »becirkov« - na Brusovše, na spoznavanje dela dediščine živega srebra Idrije, vpisane na Unescov seznam svetovne dediščine.
Rudnik živega srebra v 500 letih svojega delovanja v Idrijo ni privabljal le najznamenitejših naravoslovnih umov in tehniških strokovnjakov svojega časa, ampak tudi prebivalce okoliških krajev za delo v  rudniku. Ti so se s svojimi družinami sprva naseljevali kot podnajemniki v idrijskih rudarskih hišah, zaradi slabih bivalnih razmer v njih in prostorske stiske ob naraščanju števila zaposlenih v drugi polovici 19. stoletja pa se je rudniško ravnateljstvo odločilo za gradnjo kvalitetnejših stanovanj v obliki t.i. prhavzov, in sicer na  Prejnuti, po preselitvi rudniškega topilniškega obrata leta 1870 na desni breg Idrijce pa tudi na Brusovšeh. Tam je le streljaj od rudniške topilnice ter pod gričkom z rudniškim dimnikom - Raufnkom postavila niz večjih 12-stanovanjskih rudarskih blokov, kasneje, pod italijansko upravo, pa je bil vzporedno zgrajen še niz manjših, dvodružinskih rudarskih hiš. Skoraj vsi prhavzi so danes skoraj v celoti ohranjeni in tvorijo del Unescove rudarske dediščine mesta. Idrijski prhavzi pričajo o posebni bivanjski kulturi in nekdanji povezani skupnosti rudarskih družin ter bogatem življenjskem utripu, ki se je nekdaj odvijalo zlasti pred prhavzi. Nekaj spominov nam bo obudila Zlatica Bizjak Vodopija, ki je prebivalka Brusovš že vse svoje življenje.

Posnetek Zlatica Bizjak Vodopija 1 del

Posnetek Zlatica Bizjak Vodopija 2 del

Čas je prinesel svoje. Veliko Brušerjev se je v zadnjih desetletjih odselilo, priselile so se nove družine, od prhavzih so zrasle nove enodružinske hiše. Da bi se dediščina in povezovalni duh nekdanjih stanovalcev Brusovš ne pozabila, pa skrbi prizadevna skupina današnjih prebivalcev Brusovš, ki se združuje pod imenom Zavedno Brušer. S številnimi delovnimi akcijami je že uredila pohodne poti v »Brušerskem sredogorju« in območji nekdanjega rudniškega dimnika - Raufnka ter Turške noge. 22. aprila, na dan Zemlje, ki je tudi brušerski praznik, bodo predali namenu tudi informativno tablo pri Turški nogi. Več pa neuradni brušerski »župan« Gordan Stepančič.

Posnetek Gordan Stepančič

Odnos do dediščine ter poznavanje zgodovine območja in Idrije nasploh pa se na Brusovšeh prenaša tudi na mlajše rodove. Dokaz za to je Ambrož Kavčič, učenec 5. razreda idrijske osnovne šole, ki sodeluje pri prej omenjenih akcijah in se živo zanima za zgodovino topilnice. 

Posnetek Ambrož Kavčič

Pred leti je Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija v odmevnem projektu z evropskimi sredstvi obnovil topilnico živega srebra na območju Brusovš, ki je del Unescove dediščine živega srebra. V okviru prenove je uredil center za obiskovalce z razstavo od Rude do kapljic živega srebra. Prizadevajo si, da bi čim prej obnovili tudi rotacijsko peč, ki stoji pred objektom topilnice in predstavlja vrhunec ene od faz posodabljanja idrijskega rudnika. Prav 29. aprila letos zaokroža 60-letnico začetka svojega obratovanja. Davor Vodopija, Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija.

Posnetek Davor Vodopija

Današnja Nedeljska razglednica naj bo povabilo, da se tudi sami podate na pot spoznavanja idrijske dediščine živega srebra, ki je vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, s čimer ji je svet priznal pomen za vse človeštvo.

Oddajo je pripravila Metka Rupnik.   

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.