Gaja Obid
Voditeljica programa
Tolminski muzej spada med ene najbolj prodornih kulturnih institucij v Posočju. Kakor pravi direktorica Damjana Fortunat Černilogar je tudi muzealcem koronavirus dodobra zagrenil življenje. Vsem sodobnim prijemom navkljub namreč ostaja čar ogleda, prebiranja in spoznavanja preteklosti v prostorih muzeja oziroma na drugih zgodovinskih lokacijah nezamenljiv.
V pogovoru Fortunat Černilogarjeva oriše letošnje načrte sodelavcev muzeja, ob čemer bo način javne predstavitve predstavljenih vsebin v marsičem odvisen od veljavnih ukrepov za preprečitev epidemije. Na pravo pozornost javnosti tako še vedno čaka razstava o posoških tovarnah iz lanskega leta, ki je zaradi ukvarjanja s polpreteklo industrijsko zgodovino Posočja zagotovo zanimiva za kar najširši krog občinstva. Prav za to razstavo bodo v sodelovanju z Boštjanom Burgerjem pripravili virtualni sprehod, na tak način pa bodo predstavili tudi domačiji Simona Gregorčiča in Cirila Kosmača.
Letošnje nove vsebine pa se bodo tematsko dotikale tudi treh tolminskih grajskih stavb: Coroninijeve graščine, v kateri domuje muzej, gradu na Kozlovem robu in dvorca Dor. Razstava, ki bo pripravljena na podoben način kakor lanska o nemških kostnicah, bo predstavila prve najdbe in izsledke intenzivnih arheoloških raziskav na Kozlovem robu in Doru. Ob 700-letnici rojstva se bodo spomnili tudi na legendo o obisku italijanskega pesnika Danteja v Tolminu, ki naj bi sem pripotoval na vabilo tukajšnjega posestnika, česar pa zgodovinska dejstva ne potrjujejo.
Ob stoletnici rojstva Jeana Vodaina, tolminskega rojaka, ki je večino življenja preživel v Franciji, bodo pripravili obsežno razstavo njegovih del, ki jih je nekaj let pred smrtjo zapustil Tolminskemu muzeju. Gre za slikarja, grafika in pesnika iz Čiginja, od čigar smrti bo letos minilo 15 let. Del njegovega opusa je bil tu razstavljen že leta 2002, sedaj pa se želijo ob okrogli obletnici temeljiteje spomniti nanj.
Pred dobrim mesecem dni so se v muzeju razveselili tudi izsledkov ocenjevalne skupine neodvisnih strokovnjakov, ki je pregledala vseh 38 nosilcev znaka evropske dediščine. Vsa tri slovenska spomeniška območja so svoj status ohranila in med njimi je tudi cerkev Sv. Duha v Javorci. V tem letu načrtujejo tako pregledno razstavo vseh evropskih nosilcev, obenem pa z Idrijskim muzejem načrtujejo izmenjavo razstav o Javorci in bolnici Franji, ki je prav tako ostaja nosilka tega znaka.
Primož Božič
Foto: Lanska razstava o kostnicah na ploščadi pred muzejem
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!