GREGORJEVANJA V DOLINI SOČE

Prihod pomladi so ljudje na našem ozemlju, že v predkrščanski dobi, posebej obeleževali. Razširjena šega je bila spuščanje ognja po vodi, pri čemer je ogenj simboliziral ponovno vrnitev sonca in s tem naravne svetlobe. Sončna svetloba je nadomestila svetlobo ognja, s katero so si ljudje, posebej rokodelci, pomagali prebroditi mračen zimski čas. 

Tradicionalen obred praznovanja prihoda pomladi je spuščanje gregorčkov, to je modelčkov stavb ali ladij, v katerih je luč, po vodnem toku. Ime za taka plovila in za praznik nasploh je nastalo iz imena sv. Gregorja, ki je nekdaj, pred koledarsko reformo, godoval ob spomladanskem enakonočju. 

Če je z lučjo in ognjem povezana tradicija gregorjevega po Evropi dokaj razširjena, pa samo slovenska šega temu praznovanju dodaja tudi ljubezenski smisel. Po starem pregovoru se na gregorjevo ženijo ptički, pred magično močjo prebujajoče narave pa menda niso varni niti neporočeni fantje in dekleta. Posebej za slednje je nekoč veljalo, da jim bo prva ptica, ki jo bodo na ta dan ugledale, razodela, kakšnega moža bodo imele.

Gregorjevo se je odločilo obeležiti tudi nekaj društev v dolini Soče. S pregledom bomo začeli v Desklah, kjer gregorjevanje organizira Turistično društvo Korada. Primož Božič se je pogovarjal z njihovim predsednikom Valterjem Reščičem.

Pogovor: Valter Reščič       

Gregorjevanja bodo letos v skladu z razmerami potekala bolj individualno. Podobno kot v Desklah bo petkovo dogajanje tudi na Mostu na Soči. 

V Turističem društvu Most na Soči so se letos odločili, da tudi oni na mostarskem jezeru obudijo ta starodavni običaj spuščanja ladjic oziroma gregorčkov. Vse zainteresirane vabijo, da v petek od 17.30 dalje svoje že izdelane gregorčke prinesete na modrejansko plažo, kjer jih boste nato v lastni režiji spustili po jezeru. Aljoša Križnič, predsednik Turističnega društva Most na Soči.

Izjava Aljoša Križnič

V kanalskem društvu O.Z.O.N. so si gregorjevanje zamislili po svoje, pri tem pa uporabili nekatere elemente starih običajev. Tako se na ta dan v Parku Pečno že tradicionalno išče skrite predmete, piščali, ki nato pripadajo najditelju. Nekoč so ob godu sv. Gregorja otroci v Zilji in Beli krajini iskali skrit sodček ali povitico, vrsto belokranjske potice. 

V prejšnjih letih so po Parku Pečno v resnici skrili piščali, sedaj pa skrijejo gumbe, ki jih najditelj pri organizatorjih zamenja za piščal. Tako poskrbijo, da je krog morebitnih najditeljev čim širši in da se lova za zakladom lahko udeleži več obiskovalcev. Gumbi so sicer znova spomin na svetnika, ki so ga kot zavetnika častili tudi izdelovalci gumbov, našitkov in zidarji.

Gregorjevanje poteka v ambientu gozdnega parka Pečno, ki je ozaljšan s skulpturami in formo vivo več okoliških umetnikov. Tu se prek leta zvrsti več dogodkov, po besedah Primoža Kožuha pa je bilo v preteklih letih ravno gregorjevanje eden najbolj obiskanih. Letos sicer zaradi epidemičnih omejitev ne bo osrednje glasbene spremljave in kulinarične pogostitve, ostaja pa, kakor rečeno, možnost, da med sprehodom po parku najdete beli gumbek, ki ga ob vrnitvi na izhodišče zamenjate za keramično piščal.

Do Parka Pečno najlažje pridete tako, da v Kanalu zavijete za Lig, nato pa po dobre pol kilometra na zunanji strani desnega ovinka že zagledate usmerjevalno tablo. Priporočljiva je pohodna obutev, saj je parkovna pot netlakovana in mestoma precej strma.     


Primož Božič, Simona Skočir

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.