PO TERASAH IN SUHOZIDJU

Občina Ajdovščina  je bila znova uspešna na razpisu za evropska sredstva. Na razpisu LAS Vipavska dolina za projekt oživljanja tras in suhozidov na pobočju Čavna je namreč pridobila nepovratna sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Začetek projekta bo še to pomlad, zaključek pa je predviden v letu 2022.

Občina Ajdovščina je v zadnjih nekaj letih s številnimi razvojnih potezami in projekti pridobila sloves ene najbolj naprednih občin v Sloveniji. In tudi ideja o oživljanju starodavnih teras in suhozidov na pobočju Čavna je pravzaprav razvojni projekt s katerim želijo ohraniti zanimivo dediščino in jo ob enem obogateti sedanjo turistično ponudbo. Ajdovska občina je tako s krajevnimi skupnostmi Črniče, Gojače – Malovše in Vrtovin ter društvi s področja dediščine in turizma na tem območju zasnovala načrt, ki bo ohranil zanimivo dediščino. V sklopu tega projekta Po terasah in suhozidju pa bodo uresničeni tudi trije cilji in sicer urejena bo pohodna pot med Ravnami nad Črničami in Lozarji v Vrtovinu, opravljen bo popis teras in suhozidov, zainteresirani domači javnosti pa bodo ponujene izobraževalne vsebine. Vrednost celotnega projekta je 73.000 evrov, od tega je LAS Vipavska dolina na zapisu nepovratnih Evropskih sredstev pridobil 52.602,32 evra.

Rimski vodni stolp

Pohodna pot bo speljana po že obstoječih poteh, ki bodo sanirane, sama trasa pa primerno označena. Pot od Lozarjev nad Vrtovinom do Raven nad Črničami bo vodila mimo mnogih zanimivosti, kot so rimski vodni stolp iz 5.stoletja, cerkev Sv. Pavla, mimo srednjeveške utrdbe Tabor na Ravnah, itd. Na razglednih točkah pohodne poti pa bodo postavljene tudi klopi in mize.

Sveti Pavel

V sklopu projekta bo opravljen tudi popis teras in suhih zidov na območju Čavna, ki predstavljajo posebno zanimivost pobočja. Prav ti suhi zidovi in terase namreč pripovedujejo, kako so nekdanji prebivalci območja izkoristili naravne danosti in jih obrnili sebi v prid. Suhi zid so pravzaprav sestavljali samo iz kamenja, ki so ga pobirali z njiv. Suhagradnja je pomembno tradicionalno znanje naših prednikov. Leta 2018 je celo UNESCO na podlagi nominacije osmih držav, med njimi tudi Slovenije suhogradnjo vpisal na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

Kot zadnji cilj v sklopu projekta bodo tudi izobraževalne vsebine za domačo javnost – v sklopu delavnice gradnje suhih zidov bo obnovljen eden takih zidov v Lozarjih nad Vrtovinom.

Ana Štokelj
 

Na naslovnici: Tabor

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.