PUSTOVANJA PO PRIMORSKIH KRAJIH

Današnja pustna nedeljska razglednica nas bo popeljala v tri primorske kraje, ki ohranjajo pustne šege in navade. Med drugim na posebni način tudi letos, ko so zaradi zdravstvene krize prepovedana zborovanja.

Pustovanja na Kobariškem zagotovo spadajo med tista z najdaljšo tradicijo. Med najbolj znanimi so pustovanja v vaseh pod Krnom, predvsem Ravenski pust v Drežniških Ravnah, Magozdu in Jezercih, ki je skupaj z Drežniškim pustom od leta 2012 vpisan v Register nesnovne kulturne dediščine in od leta 2014 razglašen za Nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Tokrat pa se bomo ustavili še malce nižje, v občinskem središču – Kobaridu.
Na pobudo zgodovinarke Vilme Purkrat so namreč pred leti v Kobaridu oživili kobariško pustovanje in pustne maske, imenovane sournke. Ti so se na kobariški plac tako vrnili po več kot 60 letih.
Kot je zapisano na spletni strani Zavoda Feniks, je obuditev sournkov smiselno nadaljevanje njihove pobude za obuditev te predkrščanske, kobariške pustne maske. Že v letu 2012 so namreč v okviru kulturnega projekta "Običaji, starine so ščit domovine" popisali nekdanje starosvetno kobariško preganjanje zime pri zadnjih še živečih pričevalcih in s tem dopolnili ter pojasnili že obstoječe pisne vire.
Na današnjo pustno nedeljo smo pred mikrofon povabili zgodovinarko Vilmo Purkart, pobudnico oživitve kobariških sournkov, da nam pove več o tem zanimivem kobariškem pustovanju in njegovem obujanju, uvodoma pa bo beseda tekla prav o tem, od kje pravzaprav ideja za vrnitev sournkov na kobariški plac.

Vilma Purkar

Foto Zavod Feniks

Ukrepi za preprečitev koronavirusne epidemije so odnesli tudi obe večji in več manjših pustovanj na območju občine Kanal. Od nekoč precej razširjenega dogajanja, ki se je marsikje začelo na debeli četrtek in nadaljevalo do pepelnične srede, sta osiromašenje družabnega življenja preživeli dve večji pustovanji, ki se jim v zadnjih letih pridružujejo maškare v posameznih naseljih v občini.

Tradicija pustovanja na Kanalskem je večstoletna in zanjo skrbijo v dveh društvih, obe umeščeni v hribe visoko nad reko Sočo. Etnološko društvo Liški pust skrbi za pustno šego na območju Kanalskega Kolovrata z značilnimi pustnimi liki, imenovanimi liški pustjé ali maškaroni. Njihova glavna posebnost so obrazna naličja, ki jih od leta 1947 izdelujejo iz tolčene aluminijaste pločevine, pred prvo svetovno vojno pa so jih tolkli iz bakra. Druga posebnost liškega pusta so iz izročila 19. st rekonstruirani liki, ki so značilni tudi za območje Kambreškega. Od 11. decembra lani je Liški pust vpisan tudi v register nesnovne kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo. 

Za svojevrstno ohranjanje tradicije gre tudi v Kalu nad Kanalom, kjer so se v lanskem letu člani folklornega društva odločili, da obudijo pust po starem. Z raziskavo med starejšimi vaščani, zbiranjem fotografij in posvetovanjem s poznavalci tega področja so izdelali maske in obleke, s katerimi so oživili stare pustne like.   

Kulturno-umetniški dogodek brez primere pa je že tri desetletja Morščanski pust. Tudi tu je tradicija dolga, pust se dokumentirano začne leta 1947, skoraj nedvomno pa so vaščani pustovali že prej. Posebnost tega pusta so maske iz umetne spužve, ki prikazujejo like iz slovenskega in svetovnega družbenega in političnega življenja. Tema pusta se prilagaja vsakoletnim razmeram, tako da ne število ne vrsta in izgled nastopajočih likov nista stalna. Osrednji pustni dogodek je nastop skupine na pustno nedeljo na vaškem trgu, sicer pa je ves ta dan namenjen obhodu od hiše do hiše.
O letošnji izvedbi Morščanskega pusta spregovori idejni in umetniški vodja Branko Drekonja. 

Branko Drekonja

Foto: arhiv TIC Kanal

Me številnimi slovenskimi zgodovinskimi pustnimi liki zanesljivo izstopajo cerkljanski laufarji, katerih izvora ni poznan. Pred 65 leti jo je po več kot dvajsetletnem premoru ponovno oživel cerkljanski rojak Peter Brelih.

Laufarijo sestavlja  25 pustnih likov – laufarjev,  najbolj impozantna je njihova oprava, med katero izstopajo lesene naglavne maske  in obleke, pošite s slamo, smrekovimi vejicami, z mahom in  bršljanom.
Laufarji  se vsako leto po točno določenem pravilu po novem letu prikazujejo na vasi, podajajo se na koledovanje in sestavljajo pustno obtožnico, ki bremeni za vse krivega pusta. Tega na pustni torek  pokončajo z drvarskim botom.

Cerkljanska laufarija je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne kulturne dediščine in dve leti pozneje razglašena za nesnovno dediščino državnega pomena.

Letošnja epidemija jim je zagodla do te mere, da so morali večino obredov prestaviti v virtualno okolje, ki pa za tako imenitne znanilce pomladi ni preveč ugodno.

Za današnjo oddajo smo pred mikrofon povabili edino govorečo masko – Ta starega, v nadaljevanju pa se nam bosta pridružila Vid Prezelj, ki nadaljuje tradicijo rezbarstva, med drugim tudi izdelave pustnih mask, in Marko Obid, predsednik društva Driklc Cerkno, ki je kot otrok spremljal norčije na novo oživele laufarije leta 1956.

Ta star, Vid Prezelj in Marko Obid

Lannskoletni obisk Laufarjev v studiu Primorskega vala (foto Tine Venko)

Ko gostimo cerkljanske laufarje, vam pogosto utrip nekdanjega časa pričaramo s pomočjo naših arhivskih posnetkov. Tokrat lahko prisluhnete odlomek iz pustne obsodbe leta 1989, zato se v njej že čuti labodji spev tedanje razpadajoče države.

Obtožnica 1989

Utrinek iz letošnje virtualne predstave (Foto: Tine Venko)

In to je za danes vse. Upajmo, da bo letošnji pust poleg zime pregnal še kakšno nadlogo in da bo prihodnja oddaja lahko spet nastajala tam, kjer je za to dejavnost najbolj ugodno – v naravi.

Današnjo razglednico smo pripravili Simona Skočir, Primož Božič, Ivan Seljak in Nuša Jeram.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.