KANOMLJA, DOLINA SLOVENSKIH PIRAMID, KLAVŽARJEV, IDRIJSKEGA PRELOMA IN GODCEV

V  današnji Nedeljski razglednici vas vabimo na potep v dolino Kanomljice, najbolj razpotegnjeno stransko dolino Idrijskega hribovja, stisnjeno med vznožjem Vojskarske in Krniške planote. Ob Kanomljici je v dolini prostora le še za cesto in mestoma nekaj ravnine s peščicami domačij, ostale so vgnezdene v strmine vzdolž doline. Kar 14 kilometrov jih meri od Spodnje Idrije, skozi Spodnjo, Srednjo in Gorenjo Kanomljo do prevala na Oblakovem vrhu, zato se Kanomlje drži naziv najdaljše vasi na Slovenskem. Narava je tod radodarno posula svoje zanimivosti, od skrivnostnih grap, slapov in jam do impozantnega Idrijskega preloma, tektonske razpoke, katere del se vije vzdolž doline Kanomlje in ob kateri se je leta 1511 zgodil največji doslej  znani potres na Slovenskem. Dolino bogati tudi raznovrstna dediščina človeških rok, od slikovitih, žal večinoma opuščenih domačij, ohranjene kovačije do Kanomeljskih klavž. Točke naravne in kulturne dediščine kraja je Turistično kulturno društvo Kanomlja povezalo v Medeni krog. V pogovoru z Metko Rupnik ga predstavlja članica društva Danica Markič. Predsednik društva Matjaž Velikanje pa nas bo v nadaljevanju popeljal skozi naravne zanimivosti Kanomlje. 

Posnetek Danica Markič in Matjaž Velikanje

Nekdanja Osnovna šola, danes skupni dom krajanov

Domačija Šturmajce notranjost

Domačija Šturmajce zunanja podoba

Ena največjih znamenitosti Kanomlje so klavže s tremi imeni: Kanomeljske, Ovčjaške oziroma Francoske klavže, ki so bile v strugi potoka Ovčjak zgrajene v času Ilirskih provinc.  V času delovanja je sila 120.000 m3 vode, ki so jo zadrževale Kanomeljske klavže, ob odprtju zapornic proti Sp. Idriji naenkrat odplavila okoli 1.500 m3 lesa za potrebe idrijskega rudnika in mesta. Poklic klavžarja je bil nevaren, a spoštovan, za odgovorno ravnanje s klavžami pa je jamčil z vsem svojim premoženjem. Obnovljene Kanomeljske klavže dandanes služijo za pogon male hidroelektrarne. O klavžah in  klavžarjih na Kanomljici pripoveduje domačin Cvetko Svetlik, avtor knjige o Kanomlji, ki zdaj pripravlja novo, razširjeno izdajo, obogateno z novimi zanimivostmi, ki bo izšla še v letošnjem letu.


Posnetek Cvetko Svetlik o klavžah in klavžarjih

Ena izmed slovenskih piramid

Kanomlja je dolina godcev, na vsaki domačiji je pela harmonika. Saj poznate tisto:  Ker v ozki dolini harmonikaši meha niso mogli stegovati v širino, so ga pač navzgor, samo da se bilo veselo.  Pevsko godčevsko tradicijo v Kanomlji nadaljuje skupina Kanomeljske punce, ki sta jih pred več kot desetletjem združila ljubezen do petja ter priložnost, da zapojejo na srečanju primorskih kmetic na Smučarskem centru Cerkno. Zgled jim je bila tedaj godčevska skupina iz Bu
ke na Dolenjskem, harmonika je bila pri roki, domača glasbila: kosa, burkle, glavnik, golida, lončeni bas … pa tudi. Kasneje so svoje pevsko pustvarjanje s pomočjo muzikologinje izpopolnile še v troglasnem ljudskem petju in pozabi iztrgale kar nekaj kanomeljskega glasbenega izročila, ki ga hrani Glasbeni narodopisni inštitut. In čeprav so na začetku znale le dve pesmi, so doživele nepričakovan odziv poslušalcev, kot  pripoveduje vodja Kanomeljskih punc Mira Bončina.


Mira Bončina – Kanomeljske punce

Kanomeljskle punce

Danes smo se na valovih Primorskega vala potepali po naravni in kulturni dediščini Kanomlje, najbolj pa jo boste doživeli, če jo obiščete »v živo«. Zakladnico naravne dediščine lahko sami ali z družino raziskujete tudi v teh nekoliko drugačnih časih, kulturno in zgodovinsko dediščino pa vam bodo domačini z veseljem in gostoljubnostjo pokazali takoj, ko se bo za vse nas življenje vrnilo v običajne tirnice.

Ponazoritev idrijskega (kanomeljskega) preloma

Foto: Metka Rupnik in TD Kanomlja

Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.