POSLOVIL SE JE DR. ALFRED BOGOMIR KOBAL

V 87. letu starosti je umrl prim. dr. Alfred Bogomir Kobal, častni občan Občine Idrija, zdravnik, specialist medicine dela, ki se je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom na področju varovanja ljudi in okolja pred škodljivim vplivom živega srebra vpisal med najeminentnejše strokovnjake na tem področju ne le na Slovenskem, ampak tudi v svetovnem merilu. Pomembno sled pa je pustil tudi v glasbenem življenju Idrije.

Dr. Alfred Bogomir Kobal je po osnovni šoli in nižji gimnaziji maturiral na višji gimnaziji v Ljubljani in začel s študijem medicine, vzporedno pa se je veliko ukvarjal z glasbo. Na ljubljanski Medicinski fakulteti je diplomiral leta 1963, magistriral leta 1976 v Zagrebu, v Ljubljani opravil specializacijo medicine dela, leta 1992 pa doktoriral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani z disertacijo: Poklicna izpostavljenost elementarnemu živemu srebru in vsebnost živega srebra v krvi, eritrocitih, plazmi, izdihanem zraku in urinu ter aktivnost katalaze v eritrocitih. Leta 1992 pa je pridobil naslov primarija.

V življenju prim. dr. Kobala so imeli rodna Idrija in tamkajšnji ljudje posebno mesto. S posledicami 500-letnega rudarjenja in škodljivimi vplivi živega srebra, ki obremenjuje okolje in povečuje zdravstveno tveganje, se je ukvarjal več kot pol stoletja. Že kot mladega zdravnika ga je odgovornost pomagati rudarjem, ki jim je delo v idrijskem živosrebrovem rudniku na zdravju puščalo hude posledice, spodbudila k dodatnemu izobraževanju in raziskovanju.

Poklicna bolezen silikoza, ki je prizadevala rudarje med 45. in 50. letom starosti, je bila pogosto smrtna, kar ga je spodbudilo k dodatnemu strokovnemu izobraževanju, usmerjenim v reševanje te problematike. Prizadeval si je tudi za povezanost rudniške obratne ambulante s tehnično službo jamskega obrata, službo za varstvo pri delu in laboratorijem za okolje in analizo živega srebra pri RŽS, in rezultati skupnega delovanja so postal vidni v nekaj letih. Tako se je oblikoval uspešen program varovanja zdravja in delovne zmogljivosti delavcev, ki so bili pri svojem delu izpostavljeni samorodnemu živemu srebru. RŽS Idrija je na njegovo pobudo leta 1968 opremil obratno ambulanto in zdravstveni dom v Idriji s sodobnim rentgenskim aparatom, ki je zelo olajšal diagnosticiranje pljučnih bolezni, in silikozo pljuč pri rudarjih je bilo mogoče odkrivati že v začetnih stadijih. Takih izboljšav, ki so pomembno vplivale na izboljšanje zdravja in zmanjšanje umrljivosti rudarjev, je bilo prav zaradi dr. Kobalovih strokovnih prizadevanj še mnogo.

 

Pri svojem raziskovalnem delu je poleg idrijskega zdravstvenega doma sodeloval tudi s pomembnimi slovenskimi in mednarodnimi zdravstvenimi in znanstvenimi ustanovami, kot so Inštitut Jožef Stefan, Klinični inštitut za kemijo in biokemijo Kliničnega Centra v Ljubljani, Oddelek za psihologijo Univerze v Ljubljani, IMD v Ljubljani ter Inštitut za toksikologijo univerze v Rochestru, Inštitut za medicino dela v Berlinu, Center za raziskavo raka v Lyonu in drugimi raziskovalnimi ustanovami. Rezultatom raziskav so, ob pomoči sodelavcev, sledile številne izboljšave zdravstvenega in tehničnega varstva pri delu rudarjev. S svojim poznavanjem toksičnosti živega srebra in njegovega vpliva na človeka mu je stroka priznala mesto enega izmed vodilnih svetovnih strokovnjakov na tem področju.

Kot strokovnjak je opozarjal tudi na slabo sanacijo okolja v Idriji po zaprtju rudnika, zelo kritičen je do sanacije predvsem tistih predelov Idrije, kjer je povečana vsebnost radona, in do gradnje na žgalniških ostankih. Javnost je seznanjal z vplivi delovanja rudnika na zdravje rudarjev in prebivalcev v Idriji in opozarjal na nujnost spremljanja in upoštevanja meritev vsebnosti živega srebra v zraku, zemlji in vodi ter radona v bivalnih prostorih.

Raziskovalni opus prim. dr. Kobala in njegovo mednarodno strokovno–raziskovalno sodelovanje ga je oblikovalo v mednarodno priznano strokovno avtoriteto. Občina Idrija se mu je za njegovo življenjsko delo letos junija, ob občinskem prazniku, zahvalila s podelitvijo naziva častnega občana.  

Poleg medicine pa je življenje dr. Kobala prežemala tudi glasba, s katero se je kot član godbe na pihala začel ukvarjati že v nižji srednji šoli v Idriji. Po maturi je igral v raznih orkestrih. Bil je član in leta 1960 tudi vodja velikega Plesnega in zabavnega orkestra rudarjev, igral je v Primorskem plesnem orkestru in Akademskem plesnem orkestru v Ljubljani, ki je leta 1957 predstavljal Slovenijo in našo tedanjo državo na svetovnem festivalu mladine v Moskvi in Parizu. Po letu 1979 je bil predsednik IO Godbenega društva rudarjev Idrija in kot dirigent sodeloval z velikim Plesnim in zabavnim orkestrom Idrija.

Kdaj bo potekalo zadnje slovo od častnega občana Občine Idrija, za sedaj še ni znano.

 

 

Metka Rupnik (po Primorci.si in ostalih virih)

Foto: Dr. Kobal na slovesni podelitvi naziva častni občan (arhiv Občine Idrija (Robert Zabukovec)

 

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.