DRUGI VEČER FESTIVALA JAZZ CERKNO V BOLJ EKSPERIMENTALNEM IN RAZISKUJOČEM DUHU, Z OBILNO RABO ELEKTR

Potem ko so pred cerkljanskim hotelom v popoldanskih urah Kar Češ Brass Band z neworleanškim jazzom dodobra ogreli poslušalce, se je na parkirišču pri stari ETI zvečer nadaljeval glavni program. Slišali smo tri zasedbe, ki so vsaka na svoj način v izraz vnašale elektronske zvoke, računalniško manipulacijo, improvizacijo in eksperiment. Program je začel letos ustanovljeni domači kvartet Ground Rituals, v katerem so se zbrali kitarist Jani Moder, trobentač Igor Matković, kontrabasist Jošt Drašler in bobnar Zlatko Kaučič. Slednji se žal zaradi objektivnih okoliščin koncerta ni mogel udeležiti, zato ga je zamenjal Marko Lasič.

Zasedba je drzno in pogumno sopostavljala in soočala načine igranja in zvočenja dveh svetov: bolj standardni, na vnaprej napisanih skladbah temelječi jazz ter svobodno in spontano improvizacijo, pri kateri je marsikaj odvisno od trenutnega navdiha in pravočasne reakcije soglasbenikov. Četverica je z odlično interakcijo in medsebojnim razumevanjem dosegla malone telepatsko izmenjavo idej in njih nadgradnjo.

V nadaljevanju sta na oder stopila avstrijski elektrofonik Christof Kurzmannin švedski pihalec Mats Gustafsson oziroma duo Falling. Njun zvočni svet se je odstiral počasi in previdno, najprej skozi komaj slišne zvoke iz prenosnika in saksofona, nato pa z vse bolj hrupnim šumenjem in prasketanjem ter silovitimi in gromkimi zvočnimi izbruhi. Zvenelo je kot pretanjeno sestavljena tapiserija – čeprav ne vedno iz najbolj finih vlaken –, ki bi se še kako podala kakemu abstraktnemu filmu.

Veliko bolj konkretno je svoj zvočni udar zastavil mednarodni trio Mopcut. Nenavadne in sugestivne, z računalniško ustvarjenimi zvoki poudarjene vokalizacije Audrey Chen, divja, nebrzdana kitara Juliena Despreza in izjemno raznovrstna ritmika bobnarja Lukasa Königa, ki si je pomagal tudi s sintetizatorjem. Izjemno uigran trio je dajal vtis dobro naoljenega računalniškega programa, ki nič kaj konvencionalne zvočne vire treh glasbenikov uravnava in niansira po nam nedojemljivem algoritmu, ki je poskrbel, da se je še tako nebrzdana in razčlenjena glasba slišala scela usklajeno in monolitno!

Mario Batelić
Foto: Marko Serafimovič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.