NA CERKVI V PODNANOSU OBNOVILI NAJVEČJO STREHO IZ SKRL V SLOVENIJI

Cerkev svetega Vida v Podnanosu je prekrita z največjo streho iz kamnitih skrl v državi. Že pred leti so jo zaradi puščanja želeli obnoviti. Vendar so kar dolgo iskali ustrezne kamnite skrle, saj so jo želeli obnoviti v prvotnem izgledu. Našli so jih v kamnolomu v Povirju na Krasu, macesnov les pa na Raduhi.
Cerkvena streha je ob dežju krepko zamakala in gasilci domačega prostovoljnega društva so župniji priskočili na pomoč tako, da so na podstrešju postavili improvizirani bazen, v katerega se je lovila deževnica. Ko je bilo veliko dežja, je voda pritekla tudi v cerkev, ob tem pa se je delala velika škoda, je za STA povedal podnanoški župnik Tomaž Kodrič.
Zato so se že nekaj let odločali za prenovo, lanskega aprila pa tudi začeli z delom. Celotna prenova je bila končana konec novembra lani.
Vrednost projekta je 417.000 evrov; če bi se odločili streho pokriti s strešniki, bi bila vrednost prenove strehe okrog 150.000 evrov. Vendar so se župljani sami odločili, da je treba cerkveno streho obnoviti v prvotnem izgledu, torej s kamnitimi ploščami ali skrlami. Poleg tega je kamnita streha tudi izjemno vzdržljiva, saj je na cerkvi v Podnanosu v celoti po gradnji pred 300 leti še niso zamenjali.
Ministrstvo za kulturo je sofinanciralo 170.000 evrov, Občina Vipava pa 80.000 evrov. Sami krajani so za obnovo prispevali skoraj polovico potrebne vsote, zato so na opravljeno delo izjemno ponosni.
Cerkev sv. Vida je bila po podatkih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v sedanjem izgledu zgrajena oziroma posvečena leta 1699. Po mnenju stroke je eden od viškov sakralnih spomenikov širšega območja, saj je pomembna iz umetnostno arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega vidika.
S svojo glavno fasado in kamnitimi portoni predstavlja enega najlepših in najpomembnejših primerov tako imenovane kraške renesanse. "Ima največjo skrlato streho, ki je izjemna tudi zato, ker ima še vse strešine pokrite s skrlami," je povedala odgovorna konservatorka novogoriškega zavoda za kulturno dediščino Minka Osojnik.
Streho so prenavljali v več fazah. Najprej so v prvi fazi prekrili približno 340 kvadratnih metrov veliko streho cerkvene ladje. Zamenjati so morali tudi staro ostrešje, macesnov les, prav tako kot je bil na strehi že 300 let, so dobili izpod Raduhe. V drugi fazi so prenovili streho nad prezbiterijem in kapelo, kjer so na novo ostrešje iz jelovega lesa in sekundarno kritino položili dobro ohranjene stare skrle s celotne strehe.
Z obnovo je zadovoljen tudi domači župnik, ki je poudaril, da so obnavljali cerkev in gradili občestvo. Obenem pa upa, da bo ta zahteven gradbeni podvig cerkev varoval prihodnjih 300 let, vsaj toliko, kot jo je varovala prvotna kamnita streha. 

STA

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.