KLEKLJANJE ČIPK V SLOVENIJI VPISANO NA UNESCOV SEZNAM NESNOVNE DEDIŠČINE

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na zasedanju v Port Louisu na Mavriciju odločil, da se na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpiše Klekljanje čipk v Sloveniji, so sporočili z ministrstva za kulturo. Slovenija je nominacijo v formalni postopek pri Unescu vložila marca 2017.

Vpis pomeni priznanje umetniškemu ustvarjanju, ki se stoletja prenaša iz roda v rod in povezuje vse generacije od otrok do starih staršev. Gre za primer posebne oblike ljudske umetne obrti, ki se ves čas izpopolnjuje in dopolnjuje ter bogati življenjske zgodbe posameznikov, družin, sosesk in prijateljskih družb posameznih naselij in pokrajin.


Čipke se izdelujejo iz lanenih in bombažnih niti, svile, redkeje volne, umetnih materialov ali kovinskih niti. Z uporabo različnih klekljarskih elementov in tehnik ter lokalno prepoznavnih vzorcev, ki jih pogosto zaznamujejo ljudska poimenovanja.

Zaradi gospodarske vloge, ki jo je imelo klekljanje v preteklosti, se je ohranilo do danes, ko predstavlja predvsem prostočasno dejavnost, s katero se ukvarjajo največ upokojene ženske, otroci in mladina, redkeje moški, ki sodelujejo predvsem kot izdelovalci klekljarskih pripomočkov. Danes imajo čipke tudi druge družbene vloge. So inspiracija za umetniško ustvarjanje v modi, sodobnih vizualnih umetniških praksah, oblikovanju, arhitekturi in dekoraciji v kulinariki. Klekljanje je kreativno izražanje vseh, ki so vključeni v proces nastajanja čipke - tako risarja vzorca kot klekljarice, so še zapisali na ministrstvu.

Obsežen predlog nominacije je nastal v sodelovanju strokovnjakinj Mestnega muzeja Idrija, Muzeja in galerij mesta Ljubljana - Mestnega muzeja, Loškega muzeja Škofja Loka, slovenskega odbora organizacije za klekljano in šivano čipko OIDFA, ministrstva za kulturo, Slovenskega etnografskega muzeja. Ivana Leskovec, direktorica Mestnega muzeja Idrija:

POSNETEK

Kot poudarja Ivana Leskovec, pa za klekljanje v Sloveniji ne skrbijo le različne inštitucije, muzeji in drugi zavodi, ki skrbijo za ohranjanje dediščine, pač  pa izjemno vlogo opravljajo nekoliko manj vidni in izpostavljeni posamezniki ali skupine.

POSNETEK

Osnova za Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva  je konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008.

V sredo je medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine na zasedanju tudi odločil, da se na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpiše veščina suhozidne gradnje. Nominacija za vpis na seznam je povezala osem evropskih držav.


Pripravila: Mirjam Debevc

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.