V ZGODOVINI CERKLJANSKE TOVARNE ETA VSAJ DVA DOGODKA, KI PO VEČ DESETLETJIH NE IZGUBLJATA NA POMENU

Tovarna Eta iz Cerknega je svojo lansko 70. obletnico združila s 50-letnico poslovnega sodelovanja z nemško družbo E.G.O. Ta obletnica ima velik simbolni pomen za kraj, pa tudi za širši slovenski prostor. Vsaj dve pomembni prelomnici sta se zgodili v teh desetletjih, ki so lahko vzor tudi novejšim globalnim gospodarskim trendom.

Eta Cerkno je bila ena prvih družb v tedanji Jugoslaviji, ki je kmalu po 2. svetovni vojni uspešno spojila šolsko ustanovo z veliko zagnanostjo in mojstrskim znanjem delavcev, ki so se leta 1947 združili v elektropodjetje Rempod. Ta družba je sprva skrbela za elektrifikacijo in obnovo porušenih vasi, kasneje pa je pričela izdelovati tudi izdelke za gospodinjstvo. Prvi velik napredek je bil dosežen, ko je tedanja oblast popustila odločnim Cerkljanom in v relativno majhnem kraju ustanovila Elektrogospodarko šolo, ki je delovala v kasarnah nekdanje italijanske vojske, v šoli pa je sočasno znanje nabiralo preko 100 dijakov iz različnih koncev Slovenije. Sodelovanje šole in podjetja Rempod, kasneje preimenovano v Eto, je ustvarilo za tiste čase dobre izdelke, plod lastnega znanja. Šola je v Cerknem delovala do leta 1963, ko so jo preselili v novo zgrajeno Novo Gorico.

Drugi, prav tako zgodovinski prelom v razvoju družbe Eta se je zgodil leta 1968, ko je padla odločitev za vstop tujega kapitala. Tedanji direktor Ete Stanko Mervic in direktor nemške skupine E.G.O. Heinz Treffinger sta sklenila prvo pogodbo, ki je postavila temelje dolgoročnega sodelovanja. Kljub ostrim predpisom v tedanji Jugoslaviji je bilo doseženo nemško sovlaganje v višini 49 odstotkov, ki je bilo na posameznih segmentih tudi preseženo.

Največji razvoj je Eta dosegla v času, ko jo je vodil Rafael Mavri. Vseskozi se je ohranjala proizvodnja treh glavnih proizvodov za belo tehniko: grelnih plošč, termo regulatorjev in cevnih grelcev. Eta je tedaj veliko vlagala tudi v družbene objekte in ceste, v osemdesetih pa se je odločila tudi za razvoj turizma.

Po lastninskem preoblikovanju je nemški partner odkupil večinski delež. Domači del Ete, kasneje odkupljena družba TIK iz Kobarida ter turistična dejavnost pa so danes združeni v tako imenovani Certi, ki jo po novem obvladuje družba Postojnska jama d.d.

Danes ETA kot članica skupine E.G.O. zaposluje med 850 in 900 ljudi in ima okoli 50 milijonov letnega prometa. Cerkljansko družbo vodita Egon Kofler, predsednik uprave in direktor administrativnega področja, ter Andrej Grah, direktor operativnega področja.

Grah je povedal, da ima skupina E.G.O. strategijo, ki temelji na več stebrih. Eden od njih so elektromehanski proizvodi, katerega pomemben deležnik je ETA s svojima izdelkoma; grelne plošče in termo regulatorji. Po izvršeni globalizaciji v preteklem obdobju je ETA nosilec proizvodnje in tehnološke ter razvojne podpore za navedena izdelka.

Izjava: Andrej Grah 1

Večji projekti so zaključeni in dajejo pričakovane prihranke.

Izjava: Andrej Grah 2

Z zagonom montaž v juliju so pripravljeni na povečanje naročil za termoregulatorje. Delno znižanje naročil grelnih plošč nadomeščajo s povečevanjem prodaje izdelkov komercialne litine.

Za glavni izziv Grah navaja zagotovitev potrebne delovne sile in dodaja, da so se nova sistematizacija, nagrade za uspešnost in novi tržni prijemi izkazali za pozitivne. Delovno silo zagotavljajo tudi z drugih trgov.

Izjava: Andrej Grah 3

Današnje prireditve, na katero so povabili delavce in upokojence podjetja, so se med drugim udeležili najvidnejši predstavniki skupine E.G.O. Med njimi sta bila tudi posebna gosta, sin in hči Karla Fischerja, prvega lastnika družbe, Georg in Dorotee Fischer. Slednja je za naš radio povedala:

Izjava: Dorotee Fischer

Med domačimi gosti na prireditvi, ki je v nagovoru pohvalil dolgoletno dobro celo cerkljanske družbe, kot pomembnega dela švicarsko – nemške skupine, je bil tudi Mitja Gorenšček, izvršni direktor GZS. Na prireditvi pa so med drugim delavcem podelili priznanja za 35 in 40 let dela v tovarni.

Ivan Seljak, Metka Rupnik

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.