V KANALSKI DOLINI OSTAJAJO BREZ POUKA SLOVENSKEGA JEZIKA V VRTCIH IN ŠOLAH

Posvetovalna komisija za slovensko jezikovno manjšino dežele Furlanije - Julijske krajine na današnjem zasedanju v Trstu ni odobrila nadaljnjega financiranja slovenščine v vrtcih in šolah Kanalske doline. Gre za okoli 16.000 evrov sredstev letno, pri katerih se je zapletlo ob začetku šolskega leta.

Kot je povedal predsednik ene od krovnih organizacij slovenske narodne skupnosti v Italiji, Sveta slovenskih organizacij (SSO), Walter Bandelj, na današnjem zasedanju niso odobrili nadaljnjega financiranja, temveč je vse ostalo samo pri obljubah. Deželni odbornik Gianni Torrenti je po njegovih navedbah obljubil, da bodo zadevo rešili v čim krajšem času.

Sredstev naj ne bi odobrili, ker naj slovenska manjšina ne bi imela strategije, kako urediti poučevanje slovenščine v Kanalski dolini. Ta razlog je po Bandljevih besedah "zelo banalen".

Napovedal je, da bo v četrtek o tem govoril s predstavniki društev v Kanalski dolini in jim predlagal, naj čim prej skličejo sestanek s predstavniki dežele in rešijo to vprašanje. "V primeru, da tega ne uredijo, bomo morali posredovati po diplomatski poti - s pomočjo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter pristojnih ministrstev. Ta zadeva se vleče že preveč časa," je še dejal Bandelj.

V uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu so pred zasedanjem komisije za STA potrdili, da urad skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport zelo podrobno spremljata in podpirata vse napore slovenske avtohtone manjšine v Italiji pri vzpostavljanju in vzdrževanju sistemskega pristopa k učenju slovenščine. Dodali so, da Slovenija ne more posegati z ad-hoc akcijami, kadarkoli pride do operativnih zastojev pri financiranju ali izvajanju teh programov.

V Kanalski dolini, ki leži na italijanski strani tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo, živi približno 9000 ljudi. V letu 1976 so v Kanalski dolini dobili tečaj slovenskega knjižnega jezika in slovenskega glasbenega pouka. Leta 1997 je vrata odprlo tudi Slovensko kulturno središče Planika.

V dolini danes živijo večinoma Italijani, poleg njih tudi Furlani ter po nekaterih podatkih 20 odstotkov Slovencev ter nemško govorečih prebivalcev.

(STA)

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.