MNOŽIČNA POČASTITEV SPOMINA NA HUMANITARNO DEJANJE LETA 1944

S srečanjem na Hudem polju, Vojščici in na Vojskem se je včeraj popoldne zaključil tradicionalni, že 34. pohod  po poteh prenosa ranjencev, ki je posvečen spominu na  eno največjih humanih dejanj slovenskega oziroma primorskega partizanstva med NOB - prenosu ranjencev iz partizanskih bolnic Franja in Pavla s Primorske in Gorenjske na Notranjsko leta 1944.

Območno združenje borcev za vrednote NOB Idrija – Cerkno, ki ga v zadnjem času vodi mlajša generacija, na čelu z Bojanom Režunom,  skupaj z drugimi soorganizatorji že več kot tri desetletja organizira pohod, ki obuja spomin na izjemno dejanje partizanske humanosti. Avgusta 1944 so partizani treh brigad 31. divizije pod poveljstvom štaba IX. korpusa na cesti Želin-Cerkno prevzeli 30 ranjencev iz partizanske bolnice Franje in se peš odpravili na težko pot preko Jagršč, Šebrelj, Krnic, Oblakovega vrha, na Vojsko in na Hudo polje, kjer sta se jim pridružila še dva bataljona Bazoviške brigade s 50 ranjenci iz bolnice Pavla ter 15 ranjenci in bolniki iz premičnih partizanskih bolnišnic. Borcem je v natančno organizirani akciji skupno 95 ranjencev in bolnikov mimo sovražnikovih postojank uspelo evakuirati tudi v nadaljevanju poti prek Otlice, Cola, Podkraja, Postojnskega do osvobojenega ozemlja Loške doline, kjer so jih z letališča Nadlesk z letali prepeljali na zdravljenje v italijanski Bari.
V spomin na ta dogodek je včeraj po podatkih organizatorjev blizu 200 pohodnikov opravilo to pot. Nanjo so krenili s treh strani, skupni cilj pa je bilo najprej grobišče na Vojščici, na koncu pa center Vojskega, kjer se je odvijala skupna slovesnost. Že lansko leto so na istem mestu napovedali, da se za obujanje spominov na dogodek ni bati, kar je dokazala tudi udeležba kljub izjemno pestri ponudbi različnih prireditev.

Letošnjo slovesnost na Vojskem je poleg pohodnikov in domačinov spremljala množica obiskovalcev iz vse Slovenije.  Prisotne je kot slavnostni govornik nagovoril pogosti obiskovalec Vojskega, diplomat in bivši predsednik države Danilo Turk. V svojem nagovori je opomnil na različne dejavnike, ki so nekoč in danes združevali, a tudi razdvajali Slovence. Njegova osrednja misel je bila, da bi bila največji spomenik sprave med Slovenci uspešna samostojna Slovenija.

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.