PAJKI, VEÅ ČE IN ČAROVNICE NAMESTO KRUHA

Današnja srednja in starejša generacija se še živo spominja običaja peke majhnih hlebčkov kruha, ki so jih otroci in revni nabirali na današnji dan po kmetijah. V naših krajih je ta obredni kruh nosil ime prešca, poznamo pa še brez števila imen, kot na primer prešec, oprešec, vahtič, hlebček. Etnologi so na to temo opravili veliko raziskav, tudi izvor teh običajev je povsem določen. Žal pa vse ostaja le pri raziskavah in poglabljanju v etnološke, zgodovinske, etimološke in druge vsebine, po drugi strani pa izdelki ostajajo le na papirju. Gre namreč za enega najlepših običajev podeželja, ki se je ponekod preselil tudi med obrtnike v mesta.  Peka kruha je bila na večer pred dnevom vseh svetih tudi nekakšna oddolžitev kmetov do bajtarjev, ki so jim hodili na dnino, revni otroci pa so z branjem prešc prišli do te dobrine.  Kruh ima bogato simboliko, hkrati pa so besede, ki so povezane s kruhom najlepše besede vsakega jezika. Ljubitelji zapisane slovenske  besede verjetno vedo, da skoraj ni pisatelja, ki se ne bi v svojih delih spominjal te navade. Zapisi oživljajo spomine  na lepe otroške dni. Celo Ivan Cankar, ki ne velja za ljudskega pripovednika, je v svoji črtici Na peči opisoval otroško doživljanje čarov nocojšnjega večera.
Na hitro smo pobrskali po dogodkih zadnjih dni, pa niti v eni izmed delavnic za otroke nismo zasledili, da bi jih kakšna od gospodinj učila peke teh hlebćkov. V nasprotju s tem pa smo priča delavnic rezanja buč, obvladovanja čarovniških spretnosti -skratka -vse je naravnano na noč čarovnic, ki jo je,  bog ve od kje, prinesel potrošniški čas. Zbirko prešc na mizi smo opazili le na prireditvi Pri nas je pesem doma na Vojskem, ki jo je tamkajšnje Kulturno društvo organiziralo pred mesecem dni. Nastopajoči so bili že drugič po vrsti deležni čudovite pozornosti, saj so od organizatorjev prejeli v dar hlebec kruha.
Ob domačih ognjiščih se morda ta običaj še ohranja, v javnosti pa ga ni več. Bi bilo tako zelo ponižujoče, če bi se na ta dan po gostinskih lokalih namesto pajčevine, vešč in čarovniških metel znašle košarice s prešcami? Verjetno ne, le izvleči se bi bilo potrebno iz tega neusmiljenega kolesja, ki ga poganja navidezni svet blišča in bogatije, ter preprosto ugotoviti, da so nam tudi naši dedje zapustili bogastvo, ki ga ne bi smeli zasuti v prah zgodovine.
Ivan Seljak
 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.