Gaja Obid
Voditeljica programa
V soboto so na Na Prevali nad Novo Gorico na pobudo Društva soška fronta 1915-1917, ki skrbi za ohranjanje spomina na prvo svetovno vojno, odkrili parkovni spomenik generalu Svetozarju Boroeviću Projekt je podprla Mestna občina Nova Gorica, sredstva pa je prispevalo tudi ministrstvo za kulturo. Poleg ohranjanja spomina na generala Boroevića je novogoriška občina s tem projektom uredila priljubljeno razgledno točko na Prevalu, odkoder pot vodi na sosednje vrhove in pomembne točke zgodovinske dediščine soške fronte, kot sta Škabrijel in Sveta Gora s celotnim zaledjem na planoti. Nova turistična točka bo skupaj z urejenimi tematskimi potmi na Škabrijelu in na Sabotinu v okviru Parka miru zagotovo še bolj zanimiva za obiskovalce in pohodnike.
General Boroević je eno bolj zanimivih imeni iz obdobja 1. svetovne vojne. Kljub temu, da ni izhajal iz nemško govorečega sveta, je od začetka bojev na Soški fronti poveljeval avswrijski vojski. Ko je maja 1915 v prvo svetovno vojno vstopila Italija, se je odprlo jugo-zahodno bojišče, obramba njegovega najjužnejšega dela pa je bila dodeljena avstro-ogrski peti armadi, katere poveljstvo je prevzel general Svetozar Boroević. Prav on se je odločil, da bojišče postavi že ob Soči, sicer bi bilo razpršeno po velikem delu današnje zahodne Slovenije. Soško fronto je držav vse do znamenitega preboja pri Kobaridu konec leta 1917. Tako imenovano Soško armado je vodil tudi na novem bojišču ob reki Piavi, dokler avstro-ogrska vojska ni razpadla skupaj z državo. V tistem obdobju je tudi dobil naziv maršala kot edini nenemški častnik.
Boroevič je bil v času 1. svetovne vojne znan daleč na okrog. Naj omenimo le, da je bil idejni avtor znamenite obrambne linije v okolici Šebrelj, ki jo je izpeljal njegov sodelavec, polkovnik Harl, k sreči pa ni nikoli odigrala vloge. Tudi ta objekt v zadnjem času domačini urejajo v turistične namene.
Z razpadom monarhije je maršal Boroević izstopil iz vojske. Želel se je pridružiti novonastali vojski Kraljevine SHS, vendar kot nekdanji habsburški general ni bil zaželen. Zagrenjen se je umaknil v Avstrijo, pozabljen in obubožan je umrl v Celovcu maja 1920.
Ivan Seljak
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!