BENEČIJA ŽE 150 LET POD ITALIJO

Raziskovalna postaja Znanstveno raziskovalnega centra SAZU v Novi Gorici je v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo iz Špetra, Goriškim muzejem, Tolminskim muzejem, Ustanovo Fundacija Poti miru v Posočju, Slovenskim raziskovalnim inštitutom SLORI ter Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta organizirala znanstveni simpozij Beneška Slovenija: Posledice plebiscita 1866 ter politični, gospodarski, družbeni in kulturni razvoj prostora.

Namenjen simpozija je bil predvsem ovrednotenju dogajanj ob slovensko-italijanski meji s poudarkom na prostoru Beneške Slovenije, v katerem so se s političnimi tokovi 19. stoletja zgodile tudi ključne gospodarske, družbene in kulturne spremembe.

Območje sedanje Beneške Slovenije je pod Italijo prišlo leta 1866, ko sta, kot pojasnjuje zgodovinar dr. Branko Marušič:

Izjava: Branko Marušič

Kot so v svojih prispevkih na simpoziju orisali razni strokovnjaki, je območje Beneške Slovenije odtlej postalo prostor, ki ga je italijanska politika načrtno poitalijančevala. Kot je s konkretnimi statističnimi podatki nazorno prikazal Riccardo Ruttar, pa jo je prizadelo predvsem dejstvo, da so so se zaradi slabih ekonomskih razmer v zadnjih desetletjih zaradi množičnega izseljevanja gorski predeli Beneške Slovenije dobesedno izpraznili. Za primerjavo: medtem, ko je v Nadiških dolinah leta 1921 živelo še 17.000 prebivalcev, jih danes tam vztraja le še dobrih 5000.

To je sedanjost s katero se dandanes sooča Benečija. Kako jo vidi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič?

Izjava: Rudi Pavšič

Matej Kavčič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.