SI GOZDARSKA PODJETJA Z NIZKIMI CENAMI POLEG DREVES ŽAGAJO TUDI LASTNO VEJO?

Včeraj smo spregovorili v težavah, ki jih v naših gozdovih povzroča hiter razvoj podlubnikov, danes pa še nekaj besed o tem, kakšne težave si utegnemo nakopati sami. Od julija dalje, ko je stopil v veljavo nov način upravljanja z državnimi gozdovi, so se novi situaciji morali prilagoditi tudi dosedanji koncesionarji, ki so skupaj zaposlovali 1300 delavcev.

Slovenija ima v lasti 255.000 hektarjev gozdov, od tega je 235.000 hektarjev doslej upravljal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Delo je za sklad opravljalo 27 koncesionarjev. Za dobro polovico gozdov je skrbelo pet največjih koncesionarjev, in sicer Gozdno gospodarstvo Postojna, Gozdarstvo Grča, SGG Tolmin, GG Novo mesto in GG Maribor.

Nekateri koncesionarji v novi situaciji obupujejo, drugi so se spremembam prilagodili, vso od kraja pa opozarjajo na nevzdržen način pridobivanja poslov, saj na razpisih odloča predvsem najnižja cena. Na to opozarja tudi Združenje za gozdarstvo na Gospodarski zbornici, ki bo predlagalo spremembo pravilnika o minimalnih pogojih, tako da bi razpisni pogoji upoštevali vsaj tri kriterije - število zaposlenih, ki jih ima podjetje, opremo podjetja in reference. Kot so povedali za Slovensko tiskovno agencijo, bodo predlagali tudi uvedbo licenc za dela v državnih gozdovih

Tisti, ki so bili povsem nepripravljeni na nov način upravljanja z gozdovi, so se morali odločiti za likvidacijo. Med njimi sta skupina Gozd Ljubljana in v Gozdno gospodarstvo Maribor.

Poglejmo še v naše okolje. V SGG Tolmin, kjer je skupaj s hčerinskimi družbami zaposlenih 255 ljudi, so se na nov sistem pripravili z reorganizacijo podjetja - nekatere enote so združili, odpuščanj pa ni bilo, niti jih ne predvidevajo. "Delo smo si zagotovili že prej. Delamo tako v zasebnih gozdovih, občinskih, pa tudi čez mejo - v Italiji, na Hrvaškem. Za to območje je bilo doslej razpisanih 14 razpisov, na večini smo bili uspešni," je za STA poudaril prvi mož Jelko Vončina, ki meni, da bo novo državno podjetje potrebovalo kakšna tri leta, da se zares postavi na noge.

Direktor Gozdarstva Gorenjske Emil Kač izpostavlja, da je nov sistem zelo krut in se sprašuje, kaj bo s stroko. "Trenutno si drug drugemu konkuriramo, med seboj si zbijamo cene. Posledično bo nazadovala tudi stroka, saj si strokovnih delavcev ne bomo mogli več privoščiti. To je umiranje na obroke, saj se cena izpod 20 evrov po kubičnem metru se ne izide, tudi tam ne, kjer so boljši pogoji za delo v gozdu".

Iztek koncesijske pogodbe tudi za Gozdno gospodarstvo Postojna ni bil problematičen, saj njihova dejavnost ne pokriva le sečnje in spravila lesa, temveč tudi predelavo. Na razpisih pa doslej niso bili preveč uspešni. Zelo dobro pa so se novi zakonodaji prilagodili delavci majhnega koncesionarja Gozdno gospodarstvo Bled. Ta zaposluje približno 80 ljudi, ki imajo največ dela v zasebnih gozdovih, precej kruha pa jim zagotavljajo cerkveni gozdovi na Gorenjskem, ki so v lasti ljubljanske nadškofije.

Foto: SGG Tolmin

Ivan Seljak

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.