To
soboto se bodo v Podbeli v Breginjskem kotu spomnili 40-letnice
potresa, ki je usodno zaznamoval vse kraje, še posebej pa to
kotarsko vasico, ki je bila po septembrskem potresu popolnoma
porušena.
Podbela je bila pred potresom strnjeno naselje z okoli petdesetimi naseljenimi hišami ob sotočju Nadiže in Bele. Prva pisna omemba naselja sega v leto 1312. V arheološkem najdišču Na Lupu, ki se nahaja na vzpetini za vasjo, pa so bile že konec 19. stoletja najdene železnodobne ostaline, novejše raziskave pa so pokazale, da je bila v rimskem obdobju pozidana celotna izravnava na vrhu vzpetine, kjer se danes nahaja cerkev sv. Helene iz konca 15. stoletja.
Svojo značilno podobo je Podbela dobila v drugi polovici 19. stoletja. Hiše so bile kamnite in pokrite s korci, vanje pa se je vstopalo praviloma na južni strani preko lesenega ali delno kamnitega ganka. Po gankih je tekel tudi ves "hišni promet", služili pa so tudi za sušenje izdelkov in spravljanje različnih predmetov.
V najstarejšem delu vasi so bila poslopja zidana tesno drugo ob drugem, promet med njimi pa je tekel po ozkih, s kamnom tlakovanih ulicah, imenovanih landroni.
Å tevilo prebivalcev se od druge polovice 19. stoletja do konca druge svetovne vojne ni bistveno spreminjalo. V vasi je do leta 1948 živelo okoli 300 ljudi, kasneje pa je zaradi množičnega izseljevanja močno upadlo in leto dni pred potresom jih je tam živelo le še 88.
Korenito spremembo pa je naselje doživelo po dveh močnih potresnih sunkih: 6 maja in 15. septembra 1976. Po majskem potresu se je še razmišljalo o obnovi in ohranitvi vsaj nekaterih stavb, septembrski sunek pa je že razmajane in razpokane stavbe tako močno poškodoval, da je bilo najbolje celotno vas do tal porušiti ter na ruševinah zgraditi novo, sodobno zasnovano naselje.
Podoba sedanje vasi v ničemer ne spominja na nekdanjo predhodnico. Ohranil se je le beneški lev, ki je nekdaj krasil vaško korito, ki je našel častno mesto sredi novozgrajene vasi.
Za te kraje so se začeli novi časi. Do boljše povezave s svetom jim je leta 1993 pomagal 228.000 mark vreden projekt izboljšanja slišnosti radijskega programa, Breginjski kot pa je takrat dobil tudi 2. program Tv Slovenija. Za ta projekt so takrat 10% sredstev zagotovili krajani. Vas je leta 1994 dobila telefonske priključke. Med večje projekte spada tudi obnova cerkve sv. Helene, ki jo je vodila Krajevna skupnost Borjana-Podbela v sodelovanju z Občino Kobarid, župnijo Sedlo, kulturnim ministrstvom in Zavodom za ohranjanje kulturne dediščine iz Nove Gorice. Pred dvema letoma pa je v vasi zrasel tudi nov objekt krajevne skupnosti, ki je v letošnjem letu dobil končno podobo. Nove priložnosti zaposlitve so prebivalci poiskali v turizmu. Leta 1994 je z delovanjem pričel Kamp Nadiža, danes tam obratuje tudi Kamp Lebanč, v vasi ponujajo tudi apartmaje. Projekt Naravnega parka Nadiža tem krajem obeta razvoj na tem področju tudi v prihodnje.
V Podbeli -feniksu Breginjskega kota - danes živi še 58 ljudi.
Po prispevku Karle Kofol povzel Matej Kavčič
Na fotografiji: tipična podoba nekdanje Podbele, Baluščeva hiša št. 29, (Vir: Slovenski etnografski muzej)
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!