V sredo, 3. avgusta ob 17.30 smo bili v Stržiščah v Baški grapi priča spominskemu dogodku, ko je točno po 40 letih s postaje tovorne žičnice na ÄŒrno prst krenil z zelenjem in priložnostnim napisom ozaljšan voziček tovorne žičnice z materialom za oskrbo koče. Tako kot leta 1976 ga je na pot pognal idejni oče projekta Peter ÄŒufer, ki je k dogodku povabil vse še živeče graditelje žičnice in kasnejše upravljavce in vzdrževalce.
Planinsko društvo Podbrdo je kočo na ÄŒrni prsti od njenega prevzema leta 1959 oskrbovalo s pomočjo konjev in nosačev, ki so material in hrano nosili na goro na hrbtih v koših. Takratni predsednik Peter ÄŒufer je leta 1975 pripravil načrte in strokovne izračune za izgradnjo tovorne žičnice ter vodil dela. Za projekt je takoj navdušil mladi rod planincev. Po jesenskih pripravah so dela z vso naglico stekla 4. aprila 1976. V nevarnih skalnatih strminah je z nadčloveškimi napori 31 dni postavljalo žičnico kar 64 krajanov, od tega tretjina mladih. Pogosto sta jih je ovirala dež in celo sneg. Peter ÄŒufer je bil gonilna sila med njimi. »V najtežjih trenutkih jim je njegova prisotnost, razsodnost, predvsem pa neomajna volja vlivala zaupanje«, je zapisano v kroniki društva. Točno po letu dni od prvih aktivnosti je 3. avgusta 1976 ob 17:57 prispel na goro prvi napolnjen voziček. Gradnja je zahtevala 3982 prostovoljnih delovnih ur, od tega so jih mladi opravili 2490.
Tovorna žičnica se še danes vzpenja iz Stržišč na ÄŒrno prst po isti trasi, kot je bila začrtana pred štiridesetimi leti. V začetku so jo zagnali do 45-krat v letu, v zadnjem desetletju pa kar 80 do 90-krat. Lani je prepeljala 21 ton tovora.
Tekst Olga Zgaga
Foto: Alenka Zgaga
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!