Kulturna
delavka Marta Filli iz Tolmina praznuje danes častitljiv jubilej –
90 letnico življenja.
Fillijeva se je rodila v družini znanega tolminskega kulturnega delavca in domoljuba Vinka Fillija. Po končanem učiteljišču, ki ga je obiskovala v Tolminu in Gorici, jo je poklicna pot najprej vodila v Sočo in Zadlaz ÄŒadrg. Po opravljeni maturi na slovenskem liceju v Trstu pa se je zaposlila v Knjižnici Tolmin, kjer je ostala vse do upokojitve leta 1989.
Prav tej ustanovi je Fillijeva posvetila vso svojo pozornost. Med prvimi pri nas je uvedla ure pravljic na katerih je mlade sama dolga leta uvajala v svet literature. Njena posebna ljubezen pa je bil Glasbeni oddelek, ki ga je ob pomoči znanega dirigenta Uroša Lajovica uvedla leta 1974. Poslušalcem je bilo trikrat tedensko na razpolago preko 500 plošč s klasično glasbo. V času njenega vodenja, je tolminska knjižnica ob svojem osnovnem poslanstvu postala tudi središče tolminskega kulturnega življenja. Å e posebej se je ta dejavnost razmahnila, ko je bila leta 1980 zgrajena nova stavba z galerijskim prostorom v pritličju in zunanjim atrijem. Med leti 1982 in 1989 je bilo v njej organiziranih kar 214 dogodkov, od slikarskih razstav, glasbenih koncertov, literarnih večerov, predavanj in različnih srečanj. Knjižnica je pod vodstvom Marte Filli izdala tudi tudi publikacije s poezijo Simona Gregorčiča, Ljubke Å orli in Cirila Zlobca. Za svoje delo je leta 1967 prejela ÄŒopovo diplomo, leta 1982 pa ji je Zveza kulturnih organizacij Slovenije podelila še Trubarjevo diplomo.
Delovala je tudi kot publicistka. V različnih zbornikih lahko najdemo njene članke o tolminskih kulturnih ustvarjalcih. Najpomembnejši prispevek Marte Filli na literarne področju pa pomenita dve knjigi prevodov italijanskega pesnika Giacoma Leopardija. Leta 2000 je poslovenila njegove pesmi in prozo, leta 2012 -pri 86. letih – pa še pesmi in pisma.
Fillijeva tudi pri 90 letih še vedno rada obiskuje kulturne prireditve, njena modra beseda pa še dandanes večkrat opomni na pomen bogate tolminske kulturne dediščine, ki ne sme biti pozabljena.
Matej Kavčič
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!