Banjška planota je bila dolga leta opisana kot nezanimiva, slabo rodovitna kraška pokrajina, čeprav je njena lega prav imenitna. Gre za robno dinarsko planoto, ki leži na zahodu Slovenije med ÄŒepovansko dolino, spodnjim tokom reke Idrijce ter Sočo med Mostom na Soči in Novo Gorico. Same Banjšice so kraj v osrčju Banjške planote, katerega sestavlja kar 16 zaselkov: Z vrhov planote je mogoče videti alpske bisere, pa tudi morsko gladino, tja do Benetk.
Le posamezniki so se trudili, da bi nekdanjo žitno pokrajino ponovno oživeli. Tamkajšnje turistično društvo vsako leto pripravlja etnografsko prireditev, ki obuja spomine na nekdanjo žetev in košnjo ter druga kmečka opravila.
Kraj je dobil živahno podobo s tem, ko se je izseljevanje v bližnjo Novo gorico in druge kraje ustavilo. V zadnjih letih planoto obišče veliko ljudi, ki si želijo ogledati velikansko akumulacijsko jezero, ki preko elektrarne Avče služi za izravnavo konične energije. Več živahnosti obetajo tudi novi turistični projekti. Enega je pred kratkim s turističnim kampom in konjskim turizmom zasnoval Dejan Strgar, po planoti vodijo številne pohodniške in kolesarke poti.
Včeraj in danes je na Banjšicah še posebno živahno, saj tam poteka tako imenovan praznik košnje. Po sinočnjem izboru misice Predalpskega bisera se danes nadaljuje etnološki del prireditve. Jakob ÄŒarga, predsednik Turističnega društva Banjšice.
POSNETEK
Zabavni del prireditve so zaradi letošnjega nestanovitnega vremena prvič postavili pod velikanski šotor. Torej, zakaj si ne bi kratek nedeljski izlet danes zasnovali preko najzahodnejše planote v Sloveniji?
Ivan Seljak
Slika: Arhiv TD Banjšice
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!