SPOMINI NA TRESENJE TAL ŠE ZELO ŽIVI

V teh dneh se bomo na različne načine spominjali potresa, ki je leta 1976 prizadel Furlanijo, Posočje in celotno zahodno Slovenijo. Obnova je bila hitra, vendar je dodatno škodo prinesel potres, ki je območje na severozahodu Slovenije znova prizadel le štiri mesece pozneje. Za obnovo poškodovanih objektov so prebivalci Posočja prejeli solidarnostna sredstva, pri obnovi pa so pomagali tudi mladi na delovnih akcijah.

"Potres nas je vse prizadel in v tistem prvem trenutku je bilo potrebno najprej ugotoviti, kaj je na našem območju nastalo," je povedal tedanji predsednik skupščine občine Tolmin Anton Ladava.

Potres z magnitudo 6,5 je tla stresel 6. maja 1976 ob 21. uri, žarišče je bilo deset kilometrov pod površjem v italijanski Furlaniji. V Sloveniji smrtnih žrtev ni bilo, medtem ko je bila gmotna škoda velika, največja v Breginjskem kotu.

Na prizadetem območju so bile stavbe že pred potresom stare in v zelo slabem stanju. Ob ocenjevanju škode pa so po besedah Ladave ponekod naleteli tudi na slabe socialne razmere prebivalcev. Zato so bili na voljo tudi socialni delavci, psihologi in drugi, ki so pomagali ob različnih težavah.

Ladava je poudaril, da so najprej poskrbeli za to, da so ljudje dobili primerna bivališča: "Tu so se zlasti izkazali domači taborniki, ki so hitro postavili velike šotore. Ljudje so se znašli tudi sami in si hitro postavili zasilna bivališča iz različnih materialov. Pri pomoči pa je aktivno tedaj sodelovala tudi vojska."

"V tistem času je stekla tudi solidarnostna pomoč republike Slovenije, ki nam je poslala najboljše strokovnjake za popotresno obnovo. Ti so pregledovali objekte in označili, katere bo treba porušiti in katere bo mogoče obnoviti. Takoj po potresu je na prizadeto območje prišlo okrog 100 skupin strokovnjakov in gradbincev, v vsaki skupini pa je bil tudi predstavnik krajevne skupnosti. V Kobaridu je začel delovati projektni biro, ki je izdeloval načrte za nadomestne gradnje.

Po opravljeni oceni so močno poškodovane in delno porušene objekte porušili in začeli graditi nove. Ob koncu leta 1976 so se tako prvi domačini že lahko vselili v nove hiše.

Kot je znano, je slovenska vlada takrat sprejela poseben zakon, s katerim so predvideli solidarnostna sredstva za obnovo objektov v Posočju. Domačini so bili oproščeni obdavčitve za gradbeni material, za gradnjo pa so dobili nepovratna sredstva in ugodna posojila.

V potresu so bili poškodovani tudi številni javni objekti ter infrastruktura. Predvsem pri gradnji novih vodovodov in obnovi cest so sodelovali mladi iz vse nekdanje Jugoslavije, ki so delali na tamkajšnjih mladinskih delovnih akcijah. Milan Leban, ki je tedaj deloval v občinskem odboru ZSMS, se spominja: "Zvezno mladinsko delovno akcijo smo hitro organizirali, pogoji življenja pod šotori pa so bili za brigadirje relativno težki. Mladino so uporabili, kjer je bila za delo potrebna večja skupina ljudi, kot na primer pri odkrivanju streh, izkopih za elektrifikacijo, za vodovode in podobno."

Ob tem je spomnil še, da je bila prav tisto poletje napovedana delovna akcija mladih iz primorskih srednjih šol za elektrifikacijo zadnje hribovske vasi na njihovem območju. Tudi to so v Gorenji Trebuši kljub potresu uspešno izvedli.

Rosana Rijavec, STA

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.