BENEčIJO LAHKO REŠIJO LE ŠOLSTVO, EKONOMSKI RAZVOJ IN NARODNI PONOS

Včeraj so Posočje obiskali najvišji predstavniki dveh slovenskih zamejskih organizacij, ki so posoškim županom predstavili težave s katerimi se soočajo in željo po nadgradnji dobrih medsebojnih odnosov med Benečijo in Posočjem.

Deželni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zbornice Rudi Pavšič, deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj, predsednik Sveta slovenskih organizacij za Videmsko pokrajino Riccardo Ruttar in predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zbornice za Videmsko pokrajino Luigia Negro so na včerajšnjem srečanju najprej izpostavili problematiko izseljevanja iz višje ležečih predelov Nadiških dolin. Za primerjavo: medtem, ko je v Nadiških dolinah leta 1921 živelo 17.000 prebivalcev, jih danes tam vztraja le še dobrih 5000. Kaj kažejo te številke pojasnjuje Riccardo Ruttar.

Izjava: Riccardo Ruttar

Kljub zaskrbljujočim demografskim kazalnikom pa so gostje izpostavili, da vse le ni tako negativno. Delovanje dvojezične šole v Å petru je po njihovem mnenju ključnega pomena za učenje slovenskega jezika in za razvoj narodne zavesti. Za nadaljnji razvoj dvojezičnega šolstva si bodo prizadevali tudi na območju Rezije, Terskih dolin in Kanalske doline.

Ključno za obstanek slovenstva v Benečiji bo tudi razvijanje narodnega ponosa, pozitivna identifikacija s slovensko kulturo in uporaba slovenskega jezika oz. narečja.

Seveda pa je ob tem ključen tudi gospodarski vidik. Sodelujoči so predstavili pomen nekaterih projektov, ki so v pretekli finančni perspektive dali pomembne rezultate, denimo vzpostavitev Slovenskega multimedialnega okna (SMO) v Å petru, ki je bilo zgrajeno s sredstvi projekta Jezik-Lingua. Na katere projekte stavijo v bodoče pojasnjuje Walter Bandelj.

Izjava: Walter Bandelj

Na drugi strani so trije posoški župani izpostavili, da si želijo poglobljenega sodelovanja z zamejstvom. Možnosti za to se v prihodnje ponujajo predvsem s projekti kot so Poti miru, naravni park Nadiža, kaninsko smučišče in vzpostavitev kolesarskih in pohodniških poti.

Dotaknili so se tudi dejstva, da občin, ki mejijo na Posočje ne vodijo več župani naklonjeni slovenstvu, ampak v večini primerov predstavniki politične desnice, ki tudi z načrtnim protislovenskim delovanjem v času volitev pridobivajo politične točke. Kljub temu je na srečanju prevladalo mnenje, da je tudi z njimi nujno potrebno vzdrževati stik in iskati možnosti skupnih projektov, ki bodo pripomogli k temu, da, kot je zapisal France Bevk v romanu Kaplan Martin ÄŒedermac, lučka slovenstva v Benečiji ne bo ugasnila.

Matej Kavčič

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.