NA KONFERENCI OB ZAGONU STRATEGIJE EU ZA ALPSKO MAKROREGIJO SE JE PREDSTAVIL TUDI TOLMIN

Na Brdu pri Kranju je v organizaciji ministrstva za zunanje zadeve potekala dvodnevna konferenca ob zagonu strategije EU za alpsko makroregijo, ki sta se je med drugim udeležili tudi evropski komisarki Corina Cretu in Violeta Bulc, na njej pa se je predstavil tudi Tolmin kot Alpsko mesto leto 2016.

Za uresničitev strategije EU za alpsko makroregijo (EUSALP) bo potrebno sodelovanje in povezovanje deležnikov različnih držav in regij. To bo ključno pri reševanju nadnacionalnih izzivov, kot so trajnostni razvoj in mobilnost ter varstvo vodnih virov in drugih naravnih danosti, so se strinjali udeleženci današnje konference na Brdu pri Kranju.

Kot je v uvodu v dvodnevno konferenco ob zagonu strategije povedala evropska komisarka za regionalno politiko Corina Cretu, je Alpska regija "zelo posebno območje v Evropi in ima resnično neverjetne resurse pokrajine in ljudi". To so elementi ene najbolj konkurenčnih regij v svetu", je izpostavila, a opozorila tudi na čezmejne izzive območja, s katerimi se je potrebno skupaj soočiti.

Strategija je bila sprejeta lani. "ÄŒas je, da postane tudi realnost na terenu," je Cretujeva pozvala okoli 550 udeležencev konference iz sedmih držav - predstavnikov ministrstev za zunanje in evropske zadeve ter visokih predstavnikov posameznih regij in dežel, pa tudi institucij EU, predstavnikov gospodarstva in civilne družbe.

Strategija EU za alpsko regijo bo spodbudila skupne ukrepe in tesnejše povezovanje v omrežja na področju raziskav in inovacij, razvoja poslovanja, mobilnosti, okolja, energije in širše. Pri tem jo bo potrebno navezati na programe financiranja za obdobje 2014-2020 in prek proračuna in poskrbeti za njen uspeh, je poudarila komisarka.

Prva država, ki predseduje EUSALP, je Slovenija. Kot je pojasnil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, zemljepisna lega Sloveniji omogoča sodelovanje v kar treh od štirih obstoječih makroregionalnih strategij EU, poleg alpske tudi v podonavski in jadransko-jonski.

Sodelovanje Avstrije, Francije, Italije, Liechtensteina, Nemčije, Å vice in Slovenije, njihovih regij, lokalnih skupnosti, mednarodnih institucij, civilne družbe in nevladnih organizacij pa prinaša velik potencial za vsako državo in regijo ter alpski prostor kot celoto, je prepričan Erjavec.

"Alpska regija nudi odlične možnosti za gospodarski razvoj kmetijstva in turizma. ÄŒaka pa nas še veliko nalog na področju izgradnje infrastrukture in varovanja okolja," je izpostavil minister, ki meni, da bo ključna priprava projektov, usmerjenih k trajnostnemu razvoju, ki bodo lahko sofinancirani iz EU.

Del te zgodbe je tudi Tolmin, kot Alpsko mesto leta 2016. Mesta na območju Alp, ki gospodarske, okoljske in družbene interese skupnosti uresničujejo zgledno in v skladu z načeli enakopravnosti, kot to predvideva Alpska konvencija, se od leta 1997 pod budnim očesom mednarodne strokovne žirije potegujejo za naziv Alpsko mesto leta. Ta naziv predstavlja tako odlikovanje za uresničevanje k trajnostnemu razvoju usmerjene politike vsakokratnega mesta kot tudi spodbudo in odgovornost za nadaljevanje uresničevanja prizadevanj za zagotavljanje trajnostne prihodnosti.

Kot so sporočili iz društva Alpsko mesto leta ob imenovanju za letošnjega nosilca Alpsko mesto leta, Tolmin dokazuje, da k uresničevanju načel trajnostnega razvoja stremi celotna regija. »Tolmin je žirijo prepričal tudi z uspešno krepitvijo alpske identitete lokalnega prebivalstva in kraja v kontekstu trajnostnosti in inovativnosti,« so dodali.

Zavedanje naravnih in kulturnih potencialov predstavlja enega od temeljev razvojne usmeritve Tolmina. To po pojasnilih žirije, ki je Tolmin izbrala za Alpsko mesto 2016, med drugim dokazujeta tudi uspešen, mednarodno priznan projekt repopulacije avtohtone soške postrvi in uvrstitev območja občine Tolmin v Unescov Biosferni rezervat Julijske Alpe.

Svojevrstne izzive alpski regij sicer predstavlja področje transporta. Kot je dejala evropska komisarka za promet Violeta Bulc, lahko alpska regija odigra pionirsko vlogo tudi pri čezmejnem sodelovanju in postane zgled za najboljše prakse na področju trajnostnega prometa. Pri uresničitvi zahtevnih projektov pa bodo potrebni inovativni finančni instrumenti, ki bodo angažirali tudi zasebni kapital.

Konferenca se je sklenila včeraj. Sodelujoči so se na sedmih političnih in strokovnih panelih v razpravah dotaknili sodelovanja v alpski regiji ter partnerstva s civilno družbo.

Matej Kavčič

STA

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.