V TOLMINU SREčANJE SLOVENCEV IZ VIDEMSKE POKRAJINE IN POSOčJA

V Tolminu bo danes potekalo tradicionalno, že 46. novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine v Italiji in iz Posočja. Zbrane bo nagovoril tudi zunanji minister Karl Erjavec, napovedujejo na zunanjem ministrstvu.

Tradicionalno srečanje je že od vsega začetka namenjeno krepitvi sodelovanja med prebivalci in organizacijami z obeh strani državne meje. Dolga tradicija srečanj potrjuje njihov pomen in tudi dejstvo, da so dobro sprejeta zlasti med prebivalci Posočja, Benečije ter Kanalske doline, še poudarjajo na zunanjem ministrstvu.

Letošnje novoletno srečanje Slovencev Videmske pokrajine in Posočja bo potekalo v nedavno obnovljenem kinogledališču Tolmin, pri organizaciji dogodka pa ob občini Tolmin sodelujeta še občini Bovec in Kobarid.

Tradicionalno srečanje Slovencev z obeh strani meje ima že bogato zgodovino. Prvi stiki s slovenskimi organizacijami v deželi Furlaniji Julijski krajini in kmalu zatem tudi s predstavniki Slovencev v Videmski pokrajini so bili vzpostavljeni sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja. Tako lahko v zapisniku seje Komisije za zamejska in manjšinska vprašanja Občinske konference Socialistične zveze Tolmin v začetku leta 1964 preberemo, da se "stiki med občinami ob meji zelo lepo razvijajo, da pa "še niso bili navezani nikakršni stiki z našo manjšino v Benečiji".

25. junija 1965 je bilo na Mostu na Soči prvo srečanje med vodstvom SKGZ in vodstvom tolminske občine.

13. decembra 1966 se je vodstvo tolminske občine prvič sestalo z vodstvom Kulturnega društva Ivan Trinko na njegovem sedežu v ÄŒedadu. Izidor Predan je takrat v uvodu povedal, da je slovenska manjšina v Videmski pokrajini praktično brezpravna, formalno pa nepriznana in zaradi tega v popolnoma drugačnem položaju kot manjšina v Goriški in Tržaški pokrajini.

Julija 1967 je v Benečiji prvič gostovala tolminska folklorna skupina.

10. oktobra 1969 je prišlo do pomembnega dogodka, ko je predsednik deželne vlade Furlanije Julijske krajine Alfredo Berzanti prvič sprejel predstavnike Slovencev iz videmske pokrajine oziroma kot je bilo rečeno v uradnem sporočilu "predstavnike državljanov slovenskega jezika iz province Videm".

Mejnik pri intenziviranju odnosov Slovencev iz Posočja in Benečije predstavlja prvo srečanje, ki je potekalo januarja 1970 v gostilni Å tih v Starem selu. S tolminske strani so se ga takrat udeležili predsednik občine Tolmin Ferdo Papič s sodelavci, iz Benečije prišli Izidor Predan, Mario Cont, Vojmir Tedoldi, Viljem ÄŒerno in duhovnika Pasquale Gujon in Valentin Birtič. Prvih nekaj let so bila novoletna srečanja le skupne večerje v gostilni Å tih. Na ta način so se utrjevala prijateljstva, poglabljalo se je medsebojno poznavanje.

Zaradi naraščanja števila udeležencev so se srečanja po potresu leta 1976 preselila v večjo gostilno pri Franku, prav tako v Starem selu.

Konec sedemdesetih let so se začeli udeleževati srečanj tudi predstavniki Republike Slovenije in Republiške konference Socialistične zveze. Reden gost na srečanjih je tudi Generalni konzul iz Trsta.

Srečanja so v osemdesetih letih potekala v Kobaridu, v začetku 90. let je organizacijo srečanja prevzela Občina Tolmin, po letu 1995 pa srečanja organizirajo vse tri posoške občine v sodelovanju z Upravno enoto Tolmin in pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav, za kulturni program pa oblikujejo kulturna društva z obeh strani meje.

Na srečanju podeljujejo tudi Gujonova priznanja, poimenovana pa Paskvalu Gujonu, dolgoletnem matajurskem župniku, ki je bil dolga leta reden udeleženec srečanja. Letos ga bo prejel eden izmed poslednjih čedermacev v Nadiških dolinah, duhovnik Marino Qualizza.

Matej Kavčič

(STA)

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.