ČIPKA - MOJSTROVINA DRŽAVNEGA POMENA

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog odloka o razglasitvi klekljanja čipk za živo mojstrovino državnega pomena, rok za posredovanje pripomb pa je 25. januar.

Klekljanje je način izdelovanja čipk s prepletanjem niti, navitih na posebej oblikovane lesene kleklje. V Sloveniji se je širilo od 17. stoletja dalje iz Idrije in osrednje Slovenije na vsa območja z zgledi in pozneje v čipkarskih šolah - v Idriji od leta 1876, v Žireh od leta 1906 in v Železnikih od leta 1907.

Danes organizirano klekljajo otroci in mladi v čipkarskih šolah, v okviru izbirnega predmeta in v klekljarskih krožkih na osnovnih šolah, odrasli pa v društvih, v okviru univerz za tretje življenjsko obdobje in v domovih za starejše občane. Å tevilni se s klekljanjem ukvarjajo doma v prostem času, so zapisali na ministrstvu.

Za Slovenijo je značilna množičnost klekljanja čipk med vsemi generacijami. Deluje več kot 100 klekljarskih društev, sekcij in skupin. Klekljanje in čipke promovirajo različni festivalski dogodgi. Naj omenimo Slovenski

e klekljarske dneve v Žireh, ki jih tamkajšnje klekljarice pripravljajo od od leta 1952, leto dni mlajši Festival idrijske čipke ter ÄŒipkarske dneve v Železnikih, ki so prav tako že praznovali Abrahama..

ÄŒipke se tradicionalno uporabljajo za krašenje oblačil ter cerkvenega in hišnega tekstila. V zadnjem času so vse bolj popularni modni dodatki, pa tudi vgradnja čipke v visoko kakovostne umetniške izdelke. ÄŒipka skozi desetletja in stoletja ni pomenila le dodaten vir zaslužka za rudarske družine in podeželjske gospodinje, pač pa je vseskozi ta dejavnost imela širši pomen. Druženje ob klekljanju je pomemben socialni gradnik medgeneracijske povezanosti.

Predlog odloka je ministrstvo pripravilo na predlog koordinatorja varstva žive dediščine - Slovenskega etnografskega muzeja, kjer bo javna obravnava predloga potekala 28. januarja ob 16. uri. Morda bo ta aktivnost pripomogla k ponovnemu zduževanju klekljaric. O enotnosti v Sloveniji ne moremo govoriti, saj so različni pogledi snovalcev v preteklosti razdelili to dejavnost na vsaj tri območja.

Foto: Dušan Kacin (festival čipke v Idriji)

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.