KAKO SPODBUJATI VIDNO NAVZOčNOST SLOVENŠÄINE NA VIDEMSKEM?

Koliko je slovenščina vidna v javnosti oziroma v kolikšni meri se slovenski jezik (vključno z narečnimi različicami) pojavlja v napisih na tablah, smerokazih, trgovinah, plakatih in drugih napisih javne ali zasebne narave glede na italijanski, furlanski, nemški ter druge mednarodno uveljavljene jezike? Na to in podobna vprašanja je poskusil odgovoriti Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta, ki je izvedel raziskavo o jezikovni pokrajini na naselitvenem območju slovenske skupnosti v Italiji, to se pravi v tržaški, goriški in videmski pokrajini.

Glavne izsledke raziskave je Maja Mezgec predstavila v četrtek, 26. novembra v Slovenskem kulturnem domu v Å petru, kjer je inštitut priredil tudi okroglo mizo z naslovom Kako spodbujati vidno navzočnost slovenščine na Videmskem?. Na njej so Rezijo, Kanalsko, Nadiške in Terske doline predstavljale Luigia Negro, Nataša Gliha Komac, Živa Gruden in Luisa Cher.

Iz raziskave inštituta izhaja, da je jezikovna pokrajina na preučevanih območjih pretežno enojezična (skoraj 84% enojezičnih napisov), kar je tudi posledica dolgoletne jezikovne politike Italije. Na Videmskem so zbirali podatke oziroma fotografirali napise v središču Å petra, ÄŒedada, Trbiža, Žabnic, Barda, Tipane, Solbice in Ravance. V videmski pokrajini je največ večjezičnih napisov v Reziji (32,5%), sledijo Terska dolina (25%), Kanalska dolina (18,4%) in Nadiške doline s ÄŒedadom (12,6%). 

V celotnem korpusu je slovenščina prisotna na 9,2% vseh napisov oziroma na 53,2% večjezičnih napisov. Kar zadeva videmsko pokrajino, so popisovalci ugotovili, da je v Reziji in Terskih dolinah v napisih prisotna v glavnem narečna različica, medtem ko se knjižna slovenščina pojavlja manjkrat. V Reziji je standardna slovenščina prisotna samo na 0,9% napisov, medtem ko se rezijanščina pojavlja na 30,8% napisov. Krajevna različica se pojavlja vsekakor samo na cestnih znakih in smerokazih ter na turističnih panojih. V Kanalski dolini je slovenščina prisotna na 3% napisov, v Nadiških dolinah pa na 5,3% vseh napisov.

Udeleženke okrogle mize so se sicer strinjale, da se je stanje na Videmskem v primerjavi s preteklostjo izboljšalo, tako da je slovenščina veliko bolj vidna, izboljšal pa se je tudi odnos ljudi do nje. Beseda pa je tekla predvsem o šoli in potrebi, da bi tudi v Reziji, Kanalski in Terski dolini sistematsko rešili vprašanje poučevanja slovenščine v šoli.

Miha Obit

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.