PASOLINI SE JE KALIL V IDRIJI

Na današnji dan je bil pred 40 leti v italijanskemu mestu Ostia umorjen filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Njegov umor, ki naj bi bil politično motiviran, je močno odmeval, še vedno ga obdaja senca dvoma. Med Pasolinijevimi odmevnimi deli sta filma Dekameron in Salo ali 120 dni Sodome ter deli Nasilno življenje in Amado mio.

Od leta 1947 je bil Pasolini član komunistične partije Italije. Sprva je pisal pesmi v furlanskem narečju, pozneje pa neorealistične socialno angažirane romane, v katerih je neposredno opisoval stiske mestnega proletariata, prostitutk in drugih ljudi z roba italijanske družbe.

Po letu 1960 se je posvetil filmu in ustvaril kontroverzna dela, razpeta med krščanstvom, antično mitologijo in marksizmom. Javno je priznal svojo homoseksualnost.

Iznakaženo truplo 53-letnega Pasolinija so našli na nogometnem igrišču v Ostii blizu Rima. Prostitut Pelosi je bil obtožen umora in ga kasneje tudi priznal ter bil obsojen na devetletno zaporno kazen. Pasolini naj bi fanta tik pred tem pobral na rimskem kolodvoru Termini, toda Pasolinijevi privrženci, prijatelji in znana novinarka Oriana Fallaci so bili od nekdaj prepričani, da je šlo za politično motiviran umor desnih skrajnežev. Pelosi je v omenjenem intervjuju dejal, da so bili njegovi sorodniki od Pasolinijevega umora pogosto ustrahovani, zato si ni upal povedati resnične zgodbe.

Po njegovem zadnjem filmu Salo ali 120 dni Sodome (1975) so umetniku skrajne desničarske organizacije pogosto grozile s smrtjo. Film o zadnjih dnevih Mussolinijeve diktature, ki je kritika vsakršnega enoumja, je umeščen v intimno okolje zastražene vile, kjer se štirje dekadentni fašisti perverzno izživljajo nad ugrabljenimi mladeniči in mladenkami.

Znano pa je tudi, da je umetnik na začetku 30. let z družino živel v Idriji, kjer je obiskoval četrti razred osnovne šole. Pred tremi leti, ob 90-letnici njegovega rojstva, SO TAM pripravili več dogodkov v njegov spomin. V Galeriji ÄŒrni orel je bila postavljena posebna razstava, ob tem pa predvajali tudi dokumentarni film Majde Å irce Ravnikar. Prav Ravnikarjeva je ena izmed tistih, ki na osnovi raziskovanja zatrjuje, da je Idrija vplivala na razvoj Pasolinijeve liberalne, pravičniške in uporniške osebnost. V Idrijo je Pasolini namreč prišel v letih, ko je ta že bila pod italijanskim raznarodovalnim pritiskom, ki je med drugim generalno prepovedoval rabo slovenskega jezika v šoli in javnosti sploh. Tu se je začel ostriti njegov čut za pravičnost in pravico do svobode na vseh področjih življenja. Prav zato se je Občina Idrija tudi odločila, da mu je pred vhodom v idrijsko občinsko stavbo postavila spominsko ploščo.

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.