DAN SPOMINA DANES TUDI V ROVTAH

V Evropi danes obeležujemo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na današnji dan leta 1939 je bil sklenjen pakt Ribbentrop-Molotov o nenapadanju med nacistično Nemčijo in tedanjo Sovjetsko zvezo, ki mu je nekaj dni pozneje sledil nemški napad na Poljsko in s tem začetek druge svetovne vojne.

Spominski dogodek prirejata tudi Å tudijski center za narodno spravo in Vojaški vikariat Slovenske vojske. Jutri popoldne bodo v nekdanjih zaporniških celicah v Ljubljani odprli fotografsko razstavo, nato položili cvetje k spominski plošči na stavbi veleposlaništva ZDA, v stolnici pa bo sledila maša za žrtve omenjenih režimov.

Pred dnevom spomina sta skupno izjavo podala prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in komisarka, pristojna za pravosodje, Vera Jourova. Poudarila sta, da moramo ohraniti spomin na žrtve teh režimov v Evropi in razmisliti o naukih iz teh temnih poglavij politične zgodovine na naši celini. Demokracija, svoboda ter spoštovanje pravne države in temeljnih pravic so temelji EU, vendar ne smemo nikoli pozabiti, da so te vrednote krhke, zato jih moramo negovati in braniti, sta opozorila.

Dan spomina je bil določen z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je leta 2009 sprejel Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno obeležujemo tudi pri nas. Omenjeno resolucijo so v petek poslanci SDS že tretjič vložili v parlamentarni postopek.

Ena osrednjih slovenskih slovesnosti se bo danes odvijala tudi v Rovtah. Ta bo povezana z dvema okroglima obletnicama in sicer 50 letnici smrti Janeza Hladnika, enega mnogih znanih zamolčanih Slovencev, in 70 letnici povojnih pobojev in odhoda številnih krajanov v begunstvo.

Somaševanje bo vodil Franc Maček, v V kulturnem programu pa bo spregovoril direktor Rafaelove družbe Lenart Rihar in rovtarski rojak dr. Janez Zorec. V župnišču bo razstava o življenju in delu duhovnika Janeza Hladnika. Gre za znanega duhovnika in misijonarja, rojenega v začetku prejšnjega stoletja v Rovtah, ki je od leta 1936 služboval v Argentini. Med drugim je bil zaslužen tudi za dovoljenje tamkajšnjih oblasti, da je po vojni kar 8 tisoč Slovencev našlo novi dom v Argentini. Trajen spomenik si je Hladnik postavil z ustanovitvijo naselja Slovenska vas (Villa Eslovena) v Lanusu.

Ivan Seljak

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.