Z MALIMI OSTRIMI ZOBMI NAD ORJAÅ KE SMREKE

Zavod za gozdove Slovenije je v drugi polovici junija zaznal velik razmah podlubnikov, problem pa se zaradi poletne vročine samo še stopnjuje. Lastnike gozdov zato pozivajo k rednim tedenskim pregledom gozdov in pravočasno sanacijo, da bi preprečili ekonomsko in širšo škodo v gozdovih. Lastnina ni le pravica, ampak tudi odgovornost, pravijo.

Problem s podlubniki, med katerimi sta v Sloveniji najnevarnejša osmerozobi in šesterozobi smrekov lubadar, je bil po lanskem žledolomu, ki je pustil precej polomljenih iglavcev, sicer pričakovan, vendar pa je njihov razmah zavod za gozdove nekoliko presenetil, je na včerajšnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil direktor zavoda Damjan Oražem in dodal, da bi lahko bil njihov razmah največji po drugi svetovni vojni ali celo še dlje.

ÄŒeprav sanacija po žledolomu napreduje dobro, je ponekod zaradi velikega obsega škode v gozdovih ostalo še veliko poškodovanih iglavcev, kar je potencialno gojišče za podlubnike. Takšna so denimo območja Postojne, Ljubljane, Tolmina, deloma tudi Kranja in Kočevja, dodatno pa se je problem pojavil tudi v Novem mestu, je pojasnil Oražem.

Posek zaradi podlubnikov letno v povprečju doseže 292.000 kubičnih metrov napadenega drevja, ki smo ga v prvem letošnjem polletju skoraj že dosegli. Doslej je bilo najbolj kritično leto 2005, ko so morali zaradi podlubnikov posekati približno 755.000 kubičnih metrov, letošnje prvo polletje pa je že preseglo posek iz prvih šestih mesecev leta 2005, je navedel Oražem.

"Tudi vreme, ki se napoveduje, kaže na zelo ugodne razmere za razvoj podlubnikov. Narava je ponudila bogato pogrnjeno mizo lubadarjem," je dejal Oražem in lastnike gozdov pozval, naj redno tedensko pregledujejo gozdove in ob odkritju napada o tem obvestijo revirnega gozdarja ter nemudoma začnejo s posekom in preventivnimi varstvenimi deli. Poleg tega je treba neobeljeno hlodovino odpeljati pred izletom podlubnikov iz gozda.

Koliko napadenega drevja bo treba letos posekati zaradi podlubnikov, Oražem težko ocenjuje, pričakuje pa, da bo številka rekordna. Po optimističnem scenariju bo napadenih okoli 800.000 kubičnih metrov drevja, po realističnem 1,5 milijona, po pesimističnem scenariju pa štirje milijoni, je povedal.

Å koda na hlodovini bi tako po optimističnem scenariju dosegla 50,4 milijona evrov, po ostalih dveh pa 94,5 milijona evrov ali kar 252 milijonov evrov. Å koda na gozdnega posestnika bi v tem primeru znašala 109, 205 ali 545 evrov.

Da je lastnina pravica in obveznost, bo poskušalo lastnike gozdov obveščati tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je povedal generalni direktor direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo Jošt Jakša in dodal, da lubadar ne pozna meja. ÄŒas za ukrepanje je zelo kratek, v optimalnih razmerah nekje od deset do 20 dni, sicer pa bistveno krajši, je povedal in opozoril, da se bo situacija umirjala še nekaj let.

Po STA

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.