KAKÅ NO JE BILO LETO PRED ČETRT STOLETJA?

Danes smo že večkrat omenjali, da Slovenija praznuje 25 let prvih demokratičnih volitev. Zdi se, da je četrt stoletja dolga doba, za mnoge pa je to obdobje minilo še kako hitro. Morda bi vas utegnilo zanimati, o čem je tedaj poročal naš radio, ki je nedolgo prej po skoraj dvajsetih letih končno postal slišen na celotnem ozemlju tedanje občine Idrija?

Leto 1990 je bilo politično zelo razgibano leto. Ni minilo leto dni, ko smo bili sodelavci radia obravnavani na idrijski enoti UDBE, ker smo poročali o zametkih Kmečke zveze, ki naj bi postala stranka z Marjanom Podobnikom na čelu, že so starejši politiki tekmovali med seboj, kdo bo prej ustanovil svojo stranko. V ZSMS- ju je bil najvidnejši Iztok Seljak, v Socialistični zvezi -Zorko Velikajne, v Stranki Prenove -Vojko Božič, pojavila se je Liberalna stranka, Idrija pa je celo dobila avtonomno stranko; danes že pokojni Jurij Bavdaž je namreč ustanovil delavsko stranko Naprej. Tako kot na državni ravni je tudi na lokalni nastala prava mešanica starega sistema in poizkusa uvajanja strankarskega sistema. Stranke so tudi po volitvah imele manjši vpliv, saj je vse do sprejema nove ustave veljal trodomni sistem. Idrijski politiki tedaj beležimo hiter vzpon bratov Podobnik. Janez je postal predsednik tedanje trodomne skupščine, danes tej funkciji rečemo župan, Marjan pa se je za nekaj mesecev zavihtel na čelo Kmetijske zadruge in se še istega leta profesionaliziral kot državni poslanec. Arhitekt Milan Božič je dobil mandat za sestavo idrijske vlade, tedaj smo ji rekli izvršni svet. Vsi, ki smo se tedaj ukvarjali z javnimi dejavnostmi, kamor nedvomno sodijo mediji, smo že slutili hiter razpad tedanje države in prav tako temeljitejše spremembe v političnem življenju.

Za osvežitev spomina na tisto znamenito leto na hitro nanizajmo še nekatere dogodke:

Iztekel se je december, ko je v čast rudniku v njegovi globini potekala proslava, ki jo je naš radio neposredno prenašal. Ta imenitna dvorana v globini rudnika je danes pod vodo. Gospodarsko stanje ni bilo rožnato. Idrijska občina je bila do vzpona Kolektorja in drugih družb izjemno nelikvidna, saniral se je tedanji IMP, družba Mercator je pričela zapirati vaške trgovine ... Zelo dobro je že tedaj poslovala cerkljanska Eta, spremembe je doživela Kmetijska zadruga, burno je bilo v podjetju Avtoprevoz.

Leto 1990 pa je bilo še posebej razgibano v kulturnem življenju, med drugim je Idrija praznovala svojo 500 letnico. Spomnimo se lahko, da je tedaj veliko obnovo doživela Bolnica Franja, potekale so raziskave Divjih bab, Viktor Prezelj je izdal svojo knjigo Moje Ravne. Prav tam so se kresala mnenja o tem, kako bi znamenite ježke postavili na ogled. Tudi idrijska knjižnica je dobila nove prostore. V Cerknem je izjemno dobro delovalo kulturno društvo, ki je vsako leto naštudiralo novo predstavo. Cerkljanska je od tistega leta bogatejša še za en kulturni objekt. Mestni muzej Idrija, ki ga je tedaj vodil Samo Bevk, je v Zakojci odprl prenovljeno rojstno hišo Franceta Bevka. Imenitna proslava, ki ste ji prav tako lahko v živo prisluhnili preko našega radia, je v Zakojco pripeljala več tisoč nastopajočih in gledalcev. Na njej sta sodelovala tedanji minister za kulturo Andrej Capuder in član predsedstva Ciril Zlobec.

Naj omenimo še, da letos mineva tudi 25 let od velikih poplav, ki so se zgodile 1. novembra. V družabnejši del novice pa sodi tudi prvo povišanje Triglava, ki so ga gasilsko lestvijo izvedli cerkljanski gasilci

To je le nekaj utrinkov izpred 25 let, zanesljivo pa bomo kakšno podrobnost odkrili tudi v eni izmed spominskih oddaj Primorskega vala.

Na sliki: Domačija Bevka v Zakojci

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.