ODKRITJE OBELEžJA NA NEKDANJEM FAŠISTIčNEM TABORIŠÄU NA ČIGINJU

Preteklo soboto je na ÄŒiginju ob prostorih podjetja Gostol TST potekalo odkritje spominske plošče v spomin internirancem fašističnega taborišča.

Februarja 1942 je italijanska vojska s pomočjo racij, najprej v Ljubljani in nato po celi pokrajini, začela množično zapirati ljudi, ki so se ji zdeli nevarni, častnike in podčastnike bivše jugoslovanske vojske in sorodnike partizanov ter jih pošiljati v koncentracijska taborišča. Prvi dve koncentracijski taborišči za internirance iz Ljubljanske pokrajine sta bili na Primorskem in sicer v Dolenji Trebuši in na ÄŒiginju.

Kompleks na ÄŒiginju je zajemal 7 barak in zidano poslopje. Različni viri navajajo različne številke, na splošno velja, da naj bi bilo v taborišču ÄŒiginj interniranih do 600 oseb. Med njimi je bil pisatelj Vitomil Zupan.

Zaradi nezaupanja italijanskih oblasti, ki so ocenile, da je tukajšnje prebivalstvo sovražno razpoloženo do Italijanov, so že po mesecu dni 193 internirancev iz taborišč ÄŒiginj in Dolenja Trebuša premestili v Gonars.

Odkritja spominske plošče, ki bil tudi prvi v nizu dogodkov Tisoč let Volčan, ki obeležujejo tisočletnico Volč, se je udeležil tudi pisatelj Boris Pahor, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je izkušnjo taborišča izkusil tudi na lastni koži. To izkušnjo je tudi opisal v romanu Nekropola. O taboriščih, tako nacističnih kot fašističnih, je prvič spregovoril na italijanski televiziji leta 2008 in od tedaj si vztrajno prizadeva, da bi predvsem Italijanom približal grozote fašizma, za katere se po njegovem mnenju premalo ve, saj v italijanskih učbenikih zgodovine ta tema ni obravnavana. Tudi italijanski zakon o spominu na žrtve fojb je po Pahorjevem mnenju diskriminatoren, saj poudarja le usodo italijanskih žrtev, v isti sapi pa italijanske fašistične zločine tistega časa zamolči.

Pahor tako ob siceršnjem evropskem povezovanju pozdravlja tovrstna obujanja spominov na vse žrtve, ki so jih povzročili totalitarizmi 20. stoletja, saj meni:

Izjava: Boris Pahor