SOLDATO, KOMPRA BOB, MOLTO FIN, MOLTO CUKR

Dediščinske vsebine, ki so jih člani štirih v projektu ÄŒasovni splet besede, plesa in druženja sodelujočih turističnih društev v živo prikazali v okviru različnih prireditev in srečanj v minulem letu, so eden od rezultatov projekta. Drugi, prav tako pomemben, pa je istoimenska knjižica, ki je izšla ob koncu preteklega leta.

"Soldato, kompra bob, molto fin, molto cukr" je le eden od zapisov v knjigi, ki so jih zapisovalcem v okviru projekta ob obujanju starih zgodb, ljudskega besednega in glasbenega izročila izpričali starejši prebivalci Reke, Å ebrelj, Kanomlje in Idrijskih Krnic, krajev, vključenih v projekt. Istoimenska knjižica, ki je izšla ob zaključku projekta konec minulega leta, predstavlja rezultate projekta, ki so ga ob vodilnem partnerju TD Kanomlja uresničevala še tri turistična društva, in sicer Idrijske Krnice, Reka in Å ebrelje. Cilj projekta, ki je bil vreden blizu 40 tisoč evrov in večinsko financiran iz sredstev LAS za razvoj, je bil namreč zbrati in zapisati duhovno dediščino območja ter omogočiti dostop do nje najširši javnosti, povečati prepoznavanje kulturne dediščine med lokalnim prebivalstvom, obogatiti turistično ponudbo z vsebinami kulturne dediščine iz naših krajev in krepiti stike med prebivalci podeželja različnih generacij. Knjižica predstavlja izpise več kot 30 ur pogovorov, zapisanih na terenu, med ljudmi, zabeleženo nesnovno etnološko dediščino, osnove in specifike ljudskega petja, zadnja dva dela knjižice pa navodila za scensko upodobitev in interpretacijo te nesnovne dediščine.Ljudske pesmi vsebujejo tudi notne zapise.

Prebivalci štirih krajev na Idrijskem in Cerkljanskem so s projektom, prireditvami in knjigo prejeli zanimiv vpogled v svojo nesnovno dediščino, ki so jo člani omenjenih društev zbirali, snemali in pisali zadnja leta. Del te so in še bodo v obliki dramatizacij vključevali v turistično ponudbo svojih krajev.

Projekt je potekal pod strokovnim vodstvom etnologinje Maruške Markovčič, gledališkega in radijskega režiserja Klemna Markovčiča ter glasbenice in raziskovalke ljudskega izročila Katarine Å etinc.

Metka Rupnik

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.