TRENTARJI ZARADI ZAPORE VRŠIčA POSLALI ODPRTO PISMO MINISTRU ZA INFRASTRUKTURO

Problematika odpiranja edine cestne povezave zgornjega dela doline Soče z Gorenjsko in s tem z osrednjo Slovenijo, je že več desetletij vroča tema. Krajani 30 km dolge doline postanejo ob zaprtem prelazu neke vrste ujetniki v slepi ulici. Ob hujši zimi je zapora po njihovem razumljiva, ob koncu leta pa se je zgodila zapora, ki ni bila potrebna in je po mnenju prebivalcev doline Trente zgolj plod varčevanja s strani upravljavca in s tem diskriminatorna do ljudi, ki morajo ob zaprti cesti čez Vršič premagovati večkrat daljše razdalje do svojih služb in ostalih institucij.

Mila zima je letos botrovala temu, da je bil Vršič odprt in vzdrževan, razen krajših prekinitev, vse do prvega močnejšega sneženja 27. decembra lani. V dveh dneh je zapadla manjša količina (do 30 cm) suhega snega. Cesta na relaciji Kranjska Gora - Vršič s strani CP Kranj je bila očiščena 30. decembra. Domačini so strpno čakali, po tednu dni lepega in stabilnega vremena pa so začeli spraševati pristojne, čemu je Vršič zaprt. 7. januarja 2015 pa sta dva domačina nato cesto

odprla z lopatama.

Cestno podjetje Nova Gorica je svoj del vršiške ceste dokončno očistilo 8. januarja 2015 in s tem je bila cesta tudi uradno prevozna.

V odprtem pismu ministru za infrastrukturo so na podlagi letošnjih dogodkov zapisali, da bi 30. decembra 2014 morala cestna služba CP Kranj očistiti še del ceste proti Trenti in Vršič bi bil čez edine zimske praznike odprt. Težko je izračunati kolikšna je povzročena škoda (finančna in ekološka) s tem, ko so vsi prebivalci, številni lastniki počitniških hišic in obiskovalci zato, da so prišli v Trento, vozili 80-200 km dlje. Å e težje je oceniti gospodarsko škodo zaradi izpada dohodka ponudnikov na obeh straneh Julijskih Alp.

Krajani menijo, da z vidika stroškov in tudi ekološkega vidika ni smiselno, da pozimi za prevoznost Vršiča skrbita dva upravljavca. Zimsko vzdrževanje ceste čez Vršič je za CP Nova Gorica zelo drago, saj se morajo vsa potrebna vozila in stroji za pregledovaje, nadzor, čiščenje in vzdrževanje ceste (tovorno vozilo s posipalcem in s plugom, rovokopač, snežna freza) pripeljati iz 33 km oddaljenega Bovca. Vstop na Vršiško pri križišču za Izvir Soče je od Bovca oddaljen 23 km, medtem ko je Kranjska Gora neposredno pod vznožjem Vršiča.

Po mnenju krajanov bi se lahko investiralo v vsak dan cenejšo sodobno tehnologijo vremenskih postaj in cestnih kamer. S tem bi bilo vzdrževanje komaj 1600m visokega prelaza bistveno olajšano in še cenejše.

Menijo, da bi si vzdrževalci delo še dodatno olajšali z vzpostavitvijo mreže poročevalcev (upravljavci Erjavčeve koče, številni domačini in drugi uporabniki). Na objavljeno tel. številko vzdrževalca bi poročali o stanju na cesti (v smislu kluba »voznik vozniku«, v tem primeru npr. »voznik vzdrževalcu«).

Predlagajo, da bi pred vstopom v Vršiško cesto z obeh strani, nameščena svetlobna led zaslona z opozorili voznikom. S tem bomo izognili marsikateri intervenciji, ker vozniki (predvsem tuji obiskovalci) spregledajo majhne in slabo vidne table ob cesti.

Po njihovem bi se moralo spremeniti mnenje o Vršiški cesti. Imeti mora poseben status (zakon o TNP tega predvideva) ne samo v zimskem času, temveč tudi v preostalem delu leta.

Krajani dodajajo, da ne težijo k odpiranju Vršiča, ko to ni možno in varno, temveč takrat, ko je razumno in smiselno, z manj sredstev, kot do sedaj.

Matej Kavčič

Foto: kopna cesta na vrhu Vršiča, ki je bila posneta 5. januarja, ko je bila cesta uradno še zaprta.

 

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.