PREMAJHNI ZA VELIKE TEME POLITIKOV

S prihodnjim tednom se pričenja odločilna bitka za stolčke v novem parlamentu, saj nas do volitev ločita le dva tedna. Že ves čas volilne kampanje pa se kaže podobna slika, ki smo jo vajeni že mnogo let. Kampanja se je zagozdila v problemih, ki se večina Slovenije ne tiče: okrog na Dobu zaprtega voditelja največje opozicijske stranke, v prodaji že zdavnaj politično in gospodarsko odpisanega Mercatorja in tako naprej. Bolj malo besed pa politiki upajo trositi okrog konkretnih problemov, ki bodo slej ko prej vplivali na državljane izven samozadostnih prebivalcev trdnjav, kot so Ljubljana, Celje, Maribor.

Ker te kraje ni prizadel žled, doslej nismo slišali niti besede na pomembno temo, kako se bo rešil problem ene največjih naravnih nesreč v Sloveniji. Politiki pred malimi ekrani merijo državni dolg z avtocestnim križem. Pozabljajo pa na to, da je to privilegij centrov, velik del države pa uporablja infrastrukturo, ki so jo za svoje potrebe zgradili nekdanji osvajalci. Med tem, ko so velika slovenska mesta že mnogo let povezana z najsodobnejšimi elektronskimi komunikacijami, se na podeželju gradijo zasilne brezžične internetne mreže, ki nimajo prihodnosti. Za potrebe globalne volilne kampanje pač to ni zanimivo. ÄŒe se nihče od volivcev od Logatca do Bovca ne bi udeležil volitev, bi to vplivalo na rezultat le v okviru treh odstotkov, kolikor ljudi živi na tem redko naseljenem območju. Pa še ena razlika je -na tem koncu Slovenije se manj krade, a zato veliko več dela -delež v slovenskem izvozu je neprimerljivo večji od že omenjenih odstotkov.

Tudi z vidika naše dejavnosti ne moremo biti zadovoljni. Nobena dosedanja oblast se ni odločno lotila reševanja statusov financiranja dejavnosti radijskih programov s statusom posebnega pomena. Te statuse je pred leti država podelila tistim medijem, ki z vsebino dokazano dopolnjujejo javni servis RTV Slovenija. Zakon o medijih sicer tem medijem daje prednosti, hkrati pa sama država zakon krši, ker razpolavlja sredstva razpisov, čeprav so vezana na višino RTV naročnine. Ko se je sprejemal Nacionalni program za kulturo, niti eden od poslancev, ki so bili na oblasti, ni reagiral na opozorila Gospodarsko interesnega združenja teh medijev, da se država mačehovsko obnaša do teh vsebin. Odveč je pričakovati, da bomo z ekranov vseslovenskih nacionalnih ali komercialnih medijev dobili podporo, saj smo tudi zanje v lokalnem okolju preveč učinkoviti, zato tudi moteči.

Logično je, da večji centri ne potrebujejo lokalne informacije, saj zanje to delo opravljajo globalni mediji. Prav tako logično pa je, da ustvarjalci programov zahtevamo od starih in novih obrazov, ki se borijo za oblast, da nas končno ne prezrejo.

Ivan Seljak

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.