Gaja Obid
Voditeljica programa
Letos obeležujemo 301 leto od začetka Tolminskega punta, ki se je začel prav na današnji dan, leta 1713.
Sedemnajsto stoletje Tolminskim kmetom ni prineslo nič dobrega. Poleg uvedbe novih davkov, davka na meso in vino ter davka na pijačo, so pokrajino prizadele tudi hude naravne nesreče. Vrstile so se slabe letine, razsajala je živinska kuga, ki je pomorila mnogo goveje živine. Leta 1713 so se razmere z obilnim deževjem še dodatno poslabšale. Nezadovoljstvo kmetov zaradi novih davkov se je sorazmerno s tem krepilo. V tistem času je izterjavo davkov prevzel dotedanji goriški pisar Jakob Bandel. Leta 1713 so nemogoče razmere sprožile veliki tolminski punt. Ta je zajel skoraj vso Goriško in tudi del Kranjske.
Vse se je začelo s tem, ko so Tolminci pregnali župnika na Å entviški gori iz njegove župnije. Razlog za pregon je bilo njegovo prigovarjanje kmetom naj plačajo davke, saj je bil župnik brat Jakoba Bandelja. Kmečki upor je pripravljal Ivan Gradnik s pomočniki, Gregorjem Kobalom, Lovrencom Kraguljem in Martinom Munihom.
Bandel je hotel marca 1713 prisiliti Tolmince h plačilu davčnih zaostankov s tem, da je dal nekaj Tolmincev zapreti v Gorico. Tako se je na današnji dan, 27. marca zbralo 500 Tolmincev, da bi šli v Gorico in jih osvobodili. Namestnik deželnega glavarja Strassoldo jih je s četo konjenikov in mušketirjev prestregel v Solkanu, in jih na lep način poskušal odvrniti od njihovih načrtov. Tolminci so zahtevali, naj jim najprej pokaže prijete rojake nato pa se bodo pogajali. Takrat pa je namestnik napadel in ujel še 25 novih kmetov, ostale pa razgnal.
Vanja Hvala
Za komentiranje se morate prijaviti. Če še nimate uporabniškega računa, si lahko tega ustvarite brezplačno!
Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.
Bodite prvi pri komentiranju novice, oddajte svoj komentar!