DA BI SE PTIČKI ČIM VEČKRAT ŽENILI

Danes smo številni mediji objavili znani verz Otona Župančiča iz njegove znamenite Dume:
Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so...
Prav škoda, da se slovenska poezija pogosto prebira le mimo konteksta, kar pač "stric Google" potegne na plan.
Duma je pesnitev, ki jo je Župančič našel v okolju, kjer se danes lomijo politična in vojaška kopja. Je nekoliko bolj otožna od pesnitev, kjer nastopajo Kozaki s svojimi junaškimi dejanji, a se kljub temu splača zazreti v njeno globino. Å e zlasti v njenem drugem delu resnično poje pesnikovo srce.

V delu Dume, iz katere je izrezan citat, pesnik opisuje znan običaj, s katerim so starši navduševali otroke, ki so verjeli, da gre za ostanke ptičje svatbe. To naj bi bila posebna zahvala ptic tistim otrokom, ki so jih pozimi hranili. Takole gre:

Na Gregorjevo - otec, še veš? - se ptički ženili so,
za šolskim vrtom v mejici gostili se, pili so;
midva preko ceste sva slušala … »Čuješ živ - živ?
To je »živio« - zdaj starešina je mladi napil.«
In ko razleteli se svatje iz meje so z vriščem,
povlekel si me za rokav in mi rekel, naj iščem.

Pa - s čudom še v srcu in strahoma - v mejo iskat sem šel,
za ptiči in njihovim pirom paberkovat sem šel:
in glej, tam pod grmom, pod gabrovim - majhnih potic,
in sladkega vinca, rožičev, in fig, vseh slaščic.
»Pa ne bo jih nazaj več?« - »Ne, to so vse tebi pustili,
kar ti si jim trosil pozimi, so zdaj ti vrnili.«

Za kaj več pa bo potrebno pobrskati po knjižni polici ali se odpraviti v knjižnico.

i.s.

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.