BEVKOVA DOMAČIJA ZNOVA V ZNAMENJU SLOVENSKE BESEDE

V Zakojci so se v nedeljo, 20. septembra, poklonili spominu na pisatelja Franceta Bevka. Na Domačiji Franceta Bevka je v sklopu Bevkovih dni potekal že 16. kulturni dogodek, katerega koordinator je Zavod za turizem Cerkno.

Obeleženje Bevkovega  življenja in ustvarjanje je tradicionalno spremljal pohod po Bevkovi poti od Bukovega do Zakojce v organizaciji Zavoda za turizem Cerkno ter iz Baške grape do Zakojce, ki ga organizira Kulturno tehnično turistično društvo Baška dediščina. Letos se ga je udeležilo več kot sto pohodnikov.

Kulturno prireditev je povezovala Tjaša Jurman, skozi besedo pa v ospredje postavila pomen slovenskega jezika in njegovega ohranjanja. Na to je v nagovoru opozorila tudi vodja Cerkljanskega muzeja Milojka Magajne. Poudarila je, da danes možnost govoriti in ustvarjati v svojem jeziku jemljemo kot nekaj samoumevnega, a ni bilo vedno tako. France Bevk se je za slovenski jezik boril, njegove knjige pa so v težkih časih primorskemu človeku prinašale luč in upanje za boljšo prihodnost.

Prireditev je s pesmijo odprl in zaključil Moški pevski zbor Justin Kogoj iz Dolenje Trebuše pod vodstvom dirigenta Mateja Kavčiča, za osrednji glasbeni del pa je poskrbela Moška vokalna skupina Zven pod glasbeno taktirko dirigentke Vanje Lampič. Za pravo domače vzdušje pa je poskrbel tudi vonj po sveže pečenem kruhu, ki je zadišal iz Bevkove hiše. 

Letošnja prireditev je povezala dva pomembna glasova Primorske - Franceta Bevka in Srečka Kosovela. Zakaj ju je zanimivo postaviti drug ob drugega in kaj ju povezuje, je v svojem govoru strnil letošnji gost pesnik, prevajalec in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj.

Izjava - Miklavž Komelj

Po zaključku osrednje prireditve je udeležence v Zakojci čakalo tradicionalno Bevkovo kosilo, dogajanje na domačiji pa se je popoldne nadaljevalo s koncertom »Ko strune zazvene«. Nastopili so mladi citrarji Glasbene šole Idrija Maruša Frelih, Asja Stanonik ter brata Vital in Vasja Bizjak, ki ustvarjajo pod mentorstvom Teje Ličar Močnik. Predstavili so različne obraze citer - od starih plesov in ljudskih napevov do narodnozabavnih viž in filmskih melodij.

Tudi letošnje srečanje je opomnik, kako pomembno je ohranjati slovensko besedo in naša narečja ter ne pozabiti ljudi, ki so se za jezik borili in ga ohranjali v časih, ko njegova prihodnost ni bila zagotovljena. Vedno večja udeležba na prireditvi pa kaže, da Bevkova zapuščina ostaja živa in da se zavedanje o njenem pomenu prenaša tudi na mlajše generacije.

Zala Lampič

Komentarji

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Primorskega vala. Prosimo, da se pri komentiranju držite teme in ne uporabljate sovražnega govora.